ljuba (1.687)

‒ Tedaj,	ljuba	moja, kaj ti je še moj gospod nazadnje rekel	A
MATIČEK Nežka! NEŽKA MATIČEK ŽUŽEK Še nekaj,	ljuba	otroka!‒ Jaz bom po vajino mamko pisal.	A
Matiček, Nežka MATIČEK Ha, ha, ha! Sméjaj se,	ljuba	moja! NEŽKA Sem svoje dni slišala, če je človek	A
kušne: Današnji dan je zame dober nauk. ‒	Ljuba	moja, povej mi, kaj ti je noter padlo, da si	A
tako bo meni prav; zakaj meni sta oba gospoda	ljuba;	pri srcu pa mi je predvsem sreča moje hčerke	A
Prosim, na divan! KARLINA Oh, Emilija,	ljuba	moja, kako se imaš?Včeraj sem te zaman čakala	A
Kaj pa je to tebi? DOBRIN Od kod,	ljuba	duša?Glejte, kakšen siromak sem jaz!	A
Gospa Čopova, Milan Čop ČOP Torej, teta,	ljuba	teta, vzemite te moje razloge v poštev in gospoda	A
zgoditi, Helena, to se nikakor ne sme zgoditi.	Ljuba	tetka, pomagajte!Vi ste nama zadnja nada, edina	A
ves moj dolg. . / . / stran 90 . / DOBRIN	Ljuba	duša, jaz tega nisem mogel reči, ker vi niste	A
mraz in bodi, kot so drugi ljudje. FERJAN	Ljuba	duša, drugi vedo, zakaj so na svetu, jaz pa	A
stran 12 . / Ko bi pa sedajle rekel: Lenčka,	ljuba	Lenčka, se sili s sladkim poudarkom pojdi	A
médnje ta črna senca v svoji dolgi špehóvki ... ne,	ljuba	duša, moja kri je vroča in ni me sram ... slinijo	A
DELAVKA: Ni me poslal. KANTOR: Ne,	ljuba	žena: če bi prišel on sam in bi pokleknil predme	A
ŽUPNIK: To seveda ni mogoče...	Ljuba	žena, vaš mož je na slabih potih.Pohujšljive	A
slabih potih. Pohujšljive knjige je bral, to je,	ljuba	žena. Brezverec je.	A
seje med ljudmi nezadovoljnost in zdražbo?	Ljuba	žena, take ljudi je treba iztrebiti kakor ljuljko	A
poglejte in recite samo eno besedo... ŽUPNIK:	Ljuba	žena, to ni v mojih rokah, vaš mož naj bi bil	A
naj bi bil gledal... Če vam morem kaj ustreči,	ljuba	žena, - izpijte kozarec vina.To je vse.	A
nekoliko zaničljivo: Bodi... za nocoj... Na svidenje,	ljuba	mati!Jo objame in poljubi; nato se okrene in	A
/ . / stran 190 . / ROMEO Nikar ne grizi,	ljuba	gos! MERCUTIO Tvoj dovtip je kakor grenka	A
ne bo vedela kaj. ROMEO Kaj pa ji poveš,	ljuba	žena?Saj ne poslušaš.	A
moje ude, jaz tvoje sporočilo. Dáj, govóri, o	ljuba,	ljuba dojka, dáj, govóri! DOJKA Ej, kakšna	A
jaz tvoje sporočilo. Dáj, govóri, o ljuba,	ljuba	dojka, dáj, govóri! DOJKA Ej, kakšna sila	A
JULIJA Resnično, žal mi je, da ti je slabo. A	ljuba,	ljuba dojka, dáj povej mi: kaj dela ljubček	A
Resnično, žal mi je, da ti je slabo. A ljuba,	ljuba	dojka, dáj povej mi: kaj dela ljubček moj?	A
JULIJA Resnično, ta obleka je najlepša. - A	ljuba	dojka, prosim te, ostavi me to noč samo; mnogo	A
punčaro zgovorjen. KOKALJ Res, prav zares ne,	ljuba	moja Elzica.(Jo poljubi in spet vdihava zrak	A
KOKALJ Bom. TONE Piši!	Ljuba	moja žena Elza! KOKALJ (piše): Ljuba moja	A
Piši! Ljuba moja žena Elza! KOKALJ (piše):	Ljuba	moja žena Elza! TONE Po svoji lastni krivdi	A
. / . / stran 49 . / FRIDRIH Gotovo ne,	ljuba	moja, kako bi bil hud.Kaj je bilo?	A
Nihče naj se me ne dotakne, komur je zdrava koža	ljuba!	Če se tukaj sodi po cesarski zapovedi in ne po	A
zbadljivo! Če je mošnja prazna, hlače so še cele,	ljuba	moja Tona.Irhaste so, dolgo drže.	A
Prijétno tu pri vas je. Ej gôrka peč, ej	ljuba	ti toplota, Ko godci gódli bi okróg života!	A
dvigaj nas pesem, zveni nam v slast! Pesem je	ljuba	samemu Bogu, rodu vzvišuje vsakemu čast. Petju	A
.. stran 18 . \/ Romanca Ne kesaj se,	ljuba	moja; da ne maraš me, bi rada drugim, meni pokazala	A
kaj, da ne miruješ? Sonce ti ne sveti več,	ljuba	te ne ljubi več... kaj še pričakuješ? Da bo še	A
pogledala, in ko si mi belo rôko dala, vse si,	ljuba,	s tem povedala. Pel bom zopet kakor drobni ptiček	A
adijo! Ljubica, naj se obličje ti zjasni,	ljuba,	ne joči nikár! V daljno krajino, ah, v boj opasni	A
vodice sredi te reke časi hitijo... Morda na veke,	ljuba,	adijo! Aj, ta lepa krčmarica Aj, ta lepa	A
je, zaprta je lina... . /\ .. stran 46 . \/ O	ljuba	krasnà, kmalu bodeš samà še bolj kot svetà Katarina	A
dolina. . /\ .. stran 47 . \/ Le smehljaj se,	ljuba	Le smehljaj se, ljuba, le mežikaj, le šepeči	A
Le smehljaj se, ljuba Le smehljaj se,	ljuba,	le mežikaj, le šepeči, da ne bodem nove maše	A
reznó-sladki poljubi najini. Zato le daj še,	ljuba,	še pet, še pet minut, potem bo slavčka vzdignila	A
zbledela si, to si bila priča malega božiča. Prva	ljuba	bila črnolaska, pa - umrla je, druga ljuba bila	A
Prva ljuba bila črnolaska, pa - umrla je, druga	ljuba	bila rjavolaska, pa se z manoj sprla je; sit	A
smreka sred lesá, in do zadnjega počitka bodeš	ljuba	sred srcá. Saj če boš zbledela, ljubica blondinka	A
»Angelina, vidiš potok?« Toda	ljuba	zamiži. »Angelina, čuješ potok?«	A
.. stran 84 . \/ Osameli Z menoj si,	ljuba,	šetala, raj sladki mi obetala, pa kje si, ljubica	A
bel Čez pešček bel, od senc poljubovan, gre	ljuba	nasproti ta krasni dan. Vzbrstele so nežne ji	A
in trnkov milijon bi želel, da bi te dobil, o	ljuba!	A kdo te je ovil, da vsa si zmedena, zavita	A
jaz slepec, nezvestobe tvoje, črva, neverna	ljuba,	ki ti v srcu gloje. III No, časi so minili	A
sanje mi Čuj sanje mi sinočnjega večera: Dva	ljuba,	draga sta umrla. Še edenkrat sta se ozrla na	A
krasne so noči.« Jaz grem s teboj, o starka	ljuba,	tam bi bil najraje! Zastonj Res težka, pridgar	A
golido, da pogasil bi ljubezen, ki je za tebe,	ljuba,	v srcu vžgana. Ko na večer Ko na večer ljubo	A
gorà, ko se planinski svet ljubó smehljá kot	ljuba	v mislih na večerne ure; ko sončna luč meščan	A
tenkozorno, oko nebeško v moje srce borno. Daj,	ljuba,	duše tajni vrt odpreti, približaj rožicam obraz	A
življenje, po smrti nama več ločitve ni. Tako si	ljuba	dva živela sta v deželi kranjski, rada se imela	A
po mojem Odrešitelju, po Kristi. Bilà si,	ljuba,	ti moj angel tisti, ne kakor sveti Mihael v	A
vse zarudele in vitke kot mak, v strahu kot	ljuba	po šumni poroki, ko se približa tajinstveni	A
vzdihal. . /\ .. stran 207 . \/ Ko tretja je	ljuba,	smrt bleda, prišla, zadrl sem se nánjo: »Kredita	A
klati, a glavo ima nad zvezdami! Če skriva	ljuba	nogo v šolncu. potem pa - ah - sezuje se, da	A
bo togotne gnal nemili me ukaz. Moja stara	ljuba	bo, bo potrpežljivost mila zvezo z mano ponovila	A
prileti: “Bog vsmíli se!” zdihuje; “O káj ti je, o	ljuba	hči!”‒ jo srčno objemúje. “O mati, mati! preč	A
II	Ljuba	žalost, sestra míla, bil sem védno ti igráča	A
tvoje srce res mehkó, usmiljeno in blágo,	ljuba	Nina, mi pošlji na to stran kozarec vina	A
v zakon dá meščanka, tam onemu je »sinekura«	ljuba;	in tega uda narodnega »kluba« ravnatelja izvoli	A
stenami, v parole zvočnikov meša svoj glas: »	Ljuba	hči!Grozdje zori, pridi ga brat!«	A
Stojim na vijugasti stezi svoje mladosti, pa se	ljuba	steza pod mojimi nogami širi kot v pravljici	A
in zlezejo podenj in ni jih več. - - - Mama,	ljuba	mama! Hodi po kuhinji in me vedno manj čuje	A
Vina natoči!«	Ljuba	Ani Ani, kje so moje rokavice? Tu so, dragi	A
na uho pod belimi lasmi: Kmalu se bom vrnil,	ljuba	Ani. Stare punčke Vsaka na svojem oknu slonijo	A
‒ Mirú podoba	ljuba	ti ljudem si že iz davnih dni. Naš rod se ves	A
Kdo prešteje v vrtu rože brez števila?	Ljuba	jih je štela, ko mi ven′c je vila. Zimska noč	A
upaj srca prerodít′, ne v jarem ga vpreči; oh,	ljuba,	to ne more bit′, z menoj ne gre se k sreči!	A
fantu njeno listje tiho spregovarja: Danes tvoja	ljuba	bo se poročila, mene pa v rumenih kiticah nosila	A
....................................... 177	Ljuba	si, pomlad zelena .........................	A
saj ni več moj ljubi, dragi dom. Hiša očina,	ljuba	mamica, oh, da našel bi še enkrat oba, da našel	A
jagrčku fig′ce moli. . / . / stran 178 . /	Ljuba	si, pomlad zelena Ljuba si, pomlad zelena,	A
/ stran 178 . / Ljuba si, pomlad zelena	Ljuba	si, pomlad zelena, vsa lepo si razcvetena, komaj	A
pod okno, rahlo trkal je na polkno: Vstani,	ljuba,	odpri mi, saj že zadosti spala si. »Nič kaj	A
zlati čas je preč. »Hčerka, k meni sedi,	ljuba	hčerka ti, mlada si, pa vedi, da mladost beži	A
zdaj, če sem se zamer′la kaj. Zbogom, zbogom,	ljuba	mati, zbogom, zbogom, ljubi oče! Ljubi bratje	A
Trolsko vandral 51 Moja kosa je križavka 52 Moja	ljuba	je z Gradca doma 53 Muoj oča ima kuonjča dva	A
j′ več! [ Ihan ] . / . / stran 53 . / Moja	ljuba	je z Gradca doma Moja ljuba je z Gradca doma	A
stran 53 . / Moja ljuba je z Gradca doma Moja	ljuba	je z Gradca doma, lepo spucane šolniče ma; lepo	A
pod okno, rahlo trkal je na polkno: »Vstani,	ljuba,	odpri mi, saj že zadosti spala si!« »Nič se	A
imaš drugo ljubico.« . / . / stran 79 . / »	Ljuba,	tega ne verjemi, le samo mene objemi! Tebe ljubim	A
zakaj jo braniš,« je rekel Marko. »Je tvoja	ljuba!	« »Kaj si rekel?«	A
Hlastno je pretrgala ovoj in brala pismo.	Ljuba	mama! Oprosti, ker ti tako dolgo nisem	A
naslednje ure. O, kako je bila naenkrat topla ta	ljuba,	ta sveta preproščina, ki si s pesmijo, s podobo	A
trava iz psalmov ji je ovijala glavo, konec je,	ljuba	moja mamica v nebesih, zdaj je konec, in tako	A
ime, v nebesih je lahko samo Agnes, pomagaj,	ljuba	Agnes nad oblaki. In kaj je s Simonom?	A
večerom, puška ta bo moja žena, sablja ta bo moja	ljuba,	ko bom nosu suknjo belo: Na svetu lepših	A
- Moja	ljuba	si, sem rekel. -	A
tkanin, da zdaj more. . / . / stran 171 . /	Ljuba	moja je potem mogla. Ali more storiti, da	A
njej sta dva počela, kar sva to noč midva, moja	ljuba	in jaz.Ko ne bi bilo vse, kakor je bilo, bi	A
globoki in otožni vzdih še zdaj v ušesih. Moja	ljuba	pa si je zatiskala ušesa.Ko je nato spustila	A
mogel, ni znal, ni vedel, kaj je vse to. Ti	ljuba	mati moja, je zmrmral vase, mamica moja, kaj	A
Robertin, Robertin smrčal si, ko se je tvoja	ljuba	ulegla z drugim.In v Budimpešti sta stanovala	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani