Jaz tak živim le tjavendan, ne vprašam, kaj me čaka; ti si želiš pokojen stan in skrbnega možaka. Ne upaj srca prerodít′, ne v jarem ga vpreči; oh, ljuba, to ne more bit′, z menoj ne gre se k sreči!
Kar mora bit′, naj se zgodi, vsak svojo pot hodiva, na levo jaz, na desno ti, kar blo je, pozabiva!