nova beseda iz Slovenije

konjski (358)


Kaj bi bežal? ‒ Jaz grem dol v      konjski      hlev pogledati. Če ima mnogo jezdečih hlapcev  A
prihajajo. Zima in Kregar nosita eden vile, drugi      konjski      komat. Zimovka ima v cekarju kuhalnice, ruto  A
In lesene lope v njih. Pa      konjski      hlev, iz katerega se oglašajo udarci podkev  A
so vendar barake, morda je kakšna še dobra za      konjski      hlev.Tako je hodil Žef od barake do barake in  A
najrodovitnejši njivi, so stale barake in dolgi      konjski      hlevi.Bili so res hudi časi.  A
zločinski luknji je moral odrasti! Mati kurba, oče      konjski      mešetar.Hudič je bil zraven tako rekoč v zibeli  A
obraze v prostoru: kdo je bil zraven sinoči?      Konjski      mešetarji v kotu so motovilili s svojimi močnimi  A
Svoje piščali in mehove je imel razobešene po      konjski      zadnjici, da so malomarno bingljale navzdol  A
temi. Z desne, od ognja, pa je bilo slišati      konjski      rezget.Tudi po cesti se bodo zapodili.   A
- Tako, je rekel glasno, zdaj sem še      konjski      tat po vrhu. Nazadnje bom visel kot drobni hudodelsk  A
roko okrog pasu, z drugo pa udaril po debeli      konjski      riti in ga z nogo znova sunil v trebuh.   A
konje, dokler niso nekateri med njimi postali      konjski      hlapci, kar pa že ne bi več hotela biti.Pač  A
napetih mišic, ostroge so samo nalahno dregale v      konjski      trebuh.Močneje je sunil s petami, ko je opazil  A
grozdu, pri mizi je bilo tudi nekaj trgovcev,      konjski      mešetar, suknar iz Bonna, z njim sta bili žena  A
priklenili njene močne, polne kretnje, izrazita lica,      konjski      rep, prvo popkanje prsi, sunki rok in mrgolenje  A
»Kdo si ti?« je osorno vprašal Vilar. »     Konjski      hlapec Marko Krpica sem,« je odgovoril pisar  A
konjska trupla, razbiti in polomljeni človeški in      konjski      udje.Strahoma je lezel ob skrivnostni gori poševno  A
dvigniti Florino izbošeno nogo. Pregledal je      konjski      rog ‒ nič ni bil poškodovan, hvala Bogu! »Si  A
remek-delo«, ga vtaknil pod pazduho k svoji      konjski      knjigi, salutiral ter jo mahal raven kakor sveča  A
trditev. Mi dotlej še nismo čutili sreče na      konjski      živali.Pozimi, ko smo jezdarili po ozkih jahalnicah  A
doma, ali kje, tega ni povedala. Moj oče so      konjski      prekupec in kupčujejo daleč okoli.Vse gorenjske  A
ste mu nekoliko podobni.« »No, to so moj oče,      konjski      prekupec.Mi smo Črževi iz Črnega dola.   A
sprednjima nogama in stresati glavo, ko jo je      konjski      prekupec pogladil po križu. »Odkod ste primarširali  A
vračal k nam zasopihan in zapoten, mu je odmajal      konjski      prekupec s kazalcem desnice ter mu klical skoro  A
pred menoj? Vzroka ima dosti za to,« je rekel      konjski      prekupec osorno. »On stoji na straži v Globočjem  A
vkup, da se posmejejo, ponore in poigrajo.«      Konjski      prekupec ga ni poslušal.Globoka čemernost se  A
neubogljivo mladino, potem sta se pogovorila o      konjski      kupčiji. Zvedel sem, da je Črž vkljub hibi kupil  A
z nasmehljivo besedo pokritikoval o predmetu      konjski      prekupec. Marica pa je pomenljivo zalepetala  A
vežo, od hleva semkaj se je zelo počasi bližal      konjski      hlapec, iz veže je priletelo dvajsetletno dekletce  A
Prišel je Nace s svetilko, prigugal se je tudi      konjski      hlapec Miha.Župan je odšel proti hišnim durim  A
Kajti to niso mačkine solze! Če mu očitaš, da je      konjski      tat in ne vem še kaj, da pleni grobove in tihotapi  A
Janez je gledal za lučjo. Ko je stopil v      konjski      hlev, sta sedela Miha in Lukec na žlebu in kadila  A
dojenčki v naročju, z revno culo pod pazduho.      Konjski      rezget, kravje mukanje v domačem hlevu je bilo  A
laterno, skočila še v hlev pogledat, če je v      konjski      staji vse v redu, in potem stopila na rob dvorišča  A
bil prej obrnjen s hrbtom; naslanjal se je na      konjski      paž. »Za moje dobro ime?«   A
bi ju pogrešili. Proti jutru sta zaslišala      konjski      skokot. »Za nama gredo,« omeni Iztok.   A
»Zlo se je dogodilo ponoči!      Konjski      čuvaj leži umorjen, dva dobra konja sta ukradena  A
privihrali nedosežni konji krog mete. Za glavo, za      konjski      vrat mordà je tu in tam presegel zeleni višnjevega  A
se je zasvetila sulica. Začul se je počasen      konjski      pekèt. »Ali prihaja?« ga je vprašal voznik,  A
Prisluškala je. Kakor      konjski      skoki! »Na sledu so mi!  A
bi dvignile obutal, kakor se spodobi. Edino      konjski      hlapec se je enkrat začudil z zategnjenim »aha  A
so mu mahale štrame, na rami je imel oprtan      konjski      komat, na glavi pa mogočno polhovko.   A
vožnjo mu bo pa kinkal nad volanom! Uh, kakšen      konjski      obraz ima, ves zelen in zapotegnjen!Tine, Tine  A
veš, da si me še snoči goljufal ... in da bi me      konjski      hlapec poklical po imenu, kar ne s tako végasto  A
in pavke, na visokem drogu poleg kule vihrajo      konjski      repi v čast visoki šarži.Hejhoj, janičarska  A
Hehoj, tam-tam, janičarska godba svira dalje in      konjski      repi vihrajo vrhu droga, Banjaluki v ponos.  A
šatoru s svojimi svetovalci. Nad njim vihrajo      konjski      repi, a njegova vojska spi in čaka.Dva prihajača  A
topa ženska. Kadar jo trkne, slepo poslušna kot      konjski      hlapec, sicer pa trmasta.Malo veselja imam ž  A
In nato je dodal: »Teslo si, Bandel, hlapec      konjski,      kakor si bil.Hlevar tolminskega sodnika ...  A
nazaj proti mostu, ne da bi še dvignil oči raz      konjski      vrat ... * Nizko na zapadu se je pogrezal mesec  A
srečo je bil na klinu pred hlevom obešen star      konjski      komat, s katerega je viselo vse manj jermenov  A
goste. Na levo so popivali vozniki nižje vrste,      konjski      hlapci in drugi taki ljudje, na katere je Urban  A
ovratnikom, ki je iz dalje bil videti kakor      konjski      komat.Naš Tadej si je mislil, če druge oblačim  A
veš, da se valja po denarjih in da bi jedel      konjski      gnoj, če bi ga želodec prenesel.Tako skop je  A
/ »Če je tako, pa pojdi in trsko prižgi ob      konjski      figi, kadar se še kadi.« Hiša se je zasmejala  A
tudi s poti med njivami na levi strani zaslišal      konjski      prhet in peket.Suličarji so poprijeli sulico  A
hrbtu. »Hej, to je Oblóški Tonček, kobilar in      konjski      mešetar,« reče eden izmed kmetov, katere je  A
odjahal na zgornji konec mesta, kjer je bil      konjski      semenj, razgledal si je prestrašeno množico  A
visel, o ti ljubi moj Rajtguzen, Rajtguzen, ti      konjski      lišaj, ná, pojdi pit, Rajtguzen!Suh si pa res  A
počaščeni došli novi gost, nam že znani kobilar ali      konjski      mešetar Obloški Tonček, pride k mizi, spusti  A
mešetar Obloški Tonček, pride k mizi, spusti dolgi      konjski      bič ob sebi, da glasno na tla trkne, roko obriše  A
izvlekla; starejši je bil gotovo tudi oborožen. In      konjski      mešetar Obloški Tone ž njimi!Štirje proti enemu  A
drogu več masti priliva. Med krohotom je odšel      konjski      mešetar proti hišici, kjer je gorela luč, stopal  A
nekaj drugega sanja!« . / . / stran 155 . /      Konjski      mešetar naslonil je glavo ob roki in zrl srpo  A
ptičke, ki so francoske kase praznili.« »Vrag      konjski      naj vzame vas in vaše prerokovanje,« kolne Tonček  A
gospodar in pot ga oblije po čelu. Najprvo stopi v      konjski      hlev, kjer so spali hlapci.Drugi so še svetili  A
dal, da boš brez skrbi živel. Pojdi nazaj v      konjski      hlev pa se ulezi!« »Tedaj k Sovi greste?« reče  A
kmalu je klečal mladi cigan na zidu. »Vidiš      konjski      hlev?« vpraša oče od zdolaj. »Vidim in mater  A
mahale, vrže vajeti svojemu drugu in zavihti mali      konjski      bič ter z gromovitim glasom zavpije Stoklasu  A
najbolj teman medvedji brlog, so se morali slišati      konjski      in volovski zvonci, tako sta pridrevili obe  A
izgubljene jarce. Na Podjavoru so se oglašali      konjski      zvonci. »Morebiti je že Tomaž naletel na pogrešane  A
voz so se oglašali s ceste in s potov bronasti      konjski      in pločevinasti volovski zvonci, za katerimi  A
zakaj poslopja so bila zavarovana proti ognju,      konjski      hlevi pa so imeli umetne ključavnice.Kake tri  A
pivnico, prime Trinosa pod pazduho in ga spravi v      konjski      hlev.Tam Trinos kobilo potiplje in pogladi in  A
zvonec nenavadne oblike. To je bil starodaven      konjski      zvonec in spoštljivo sem ga vzel v roke, ker  A
oče in sin. Oče je graščak in vaša gnada, sin      konjski      hlapec.Podgorec‐vašagnada se pohvali:   A
mrtvega človeka se prikazuje včasi ljudem v      konjski      podobi.Beli konj pomeni, da potrebuje rajnki  A
takih rečeh pravi strokovnjak. Kozel je najprej      konjski      čuvaj in varuh.Devajo ga h konjem zato, da vleče  A
gospodarju njenemu. ◆ Bila je pijača kakor      konjski      likof. ◆ Likofi so huda potrata, ali jih ni  A
mladenič pri dvajsetih letih in mirno zvijal      konjski      rep.»Že prav, verjamem vam.  A
223 . \/ »Kaj mislita, da je brigadni štab      konjski      hlev.Konji se puščajo tam zadaj.«  A
vtikali v konjske kupčije. Počasi so lezli naši      konjski      junaki čez zelene senožeti in laze proti meji  A
Še bolj se je sklonil in se skoraj ulegel na      konjski      vrat, tako kakor je videl ruske kozake v Karpatih  A
srečno pripeljati skozi armado, je to Vidal.«      Konjski      peket je opozoril Katarino, da jo dohajajo jezdeci  A
cesti, vidi, kako so zdrknili z njega težki      konjski      koci, pa že v dremanju neumevno žužnjá predse  A
zagrebškem tedniku; tega kavbojskega mačka so      konjski      tatovi večkrat kar prerešetali, zadeli po sedemkrat  A
kjer je še vedno tlelo in se kadilo; majala je      konjski      rep in zeleno zastavo s polmesecem pred šotorom  A
zastavice na sulicah kakor privezani netopirji,      konjski      repi na praporih so se zvijali kakor kače.   A
Hodila sem ob avtu, tako kot bi hodila ob      konjski      vpregi.Nisem razumela, kako da je vse skupaj  A
dama izgubila zob. Zlobni politik ji je poslal      konjski      zob s sporočilom, da si šteje v čast, ker ji  A
Njega ne vrže.      Konjski      živci. Konjska moč.  A
dvorišče, pujske, kokoši, golobe, račice in tudi v      konjski      hlev sta jo peljala. Vse ji je bilo zelo všeč  A
po dolgi, dolgi Savski cesti. Počasi se maje      konjski      tramvaj naprej, počaka pred železniško progo  A
prijatelj, in poleg tega sva ohranila najini sijajni      konjski      opremi.« »Ne vem, kaj nama bosta koristili  A
sta še vedno tukaj; in zelo si želita najini      konjski      opremi.« »In če ju zaigram?«   A
pet in končno osem jezdecev; eden je jahal dve      konjski      dolžini pred ostalimi. V tem človeku je mylady  A
morda hodi z lopato vzdolž pločnika in zbira      konjski      drek.In si mislite, le zakaj bedasti pankrt  A
tisti tipi. Tip, ki frizira pse, tip, ki pometa      konjski      drek.Sovražite.   A
lok je manj izrazit, od tod še drugo ime - ‘     konjski      glavnik’. Tretja zanimiva oblika je terasasto  A
svetila v strop jame, osvetljevala Velike orgle,      konjski      glavnik, dno pa je ostalo v temi.Tipala je okrog  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA