Iz meglenega morja nad močvirjem sta se oglašala sova in skovir. Gozdna sapa je oznanjala zoprni duh z močvirja in s pogorišča v Rudniku, kjer je še vedno tlelo in se kadilo; majala je konjski rep in zeleno zastavo s polmesecem pred šotorom, razmikala drevesne vrhove in gnala dva podolgasta oblaka v neizmerne višave. Više in više je plula svetla luna, obsevala belo cesto in sipala srebrno cvetje na listje in igličevje in mahovite skale.