Kajti kdo je vedel, da li ni Tomaž neviden v sredi med njimi? Kobilar Obloški Tonček pak je sedel že davno zopet na svojem konju, kamižolo je imel zopet zganjeno kot prej pod sedalom, kučma njegova je bila zopet siva polhovka kakor prej in, ko je udaril po najbolj lenem konju, da bi odjahal na zgornji konec mesta, kjer je bil konjski semenj, razgledal si je prestrašeno množico z zaničljivim posmehom. Pognavši svoje konje, vpil je: »Ogni se, ogni, da bi ti rokovnjač sedel za vrat!«