Videl je družine, ki so po tristo let močile s trudnim znojem svojo ljubljeno zemljo, kako so morale sredi noči prazne in gole z doma v beg, z dojenčki v naročju, z revno culo pod pazduho. Konjski rezget, kravje mukanje v domačem hlevu je bilo kakor jok zapuščenih in razžaljenih. »Oh, preoh,« je tožil Kolednik; ko ni smel do izgnancev, je šel v hlev tolažit in božat živino.