jedva (109)

dušam brez jake ljubezni in brez sovraštva.	Jedva	so umite deske dobro posušile se, katere je	A
Ne hodil bi gôr za ves svet! Na vasi zvon	jedva	naznani Nočí polovíco na glas: Glej, sobe gradú	A
Večno žível bodeš, emir jasni!«	Jedva	svita dan se nad Kordóvoj, S čašoj v roki spe	A
tej tihoti; vse spet poje, vse je živo,	jedva	pridem zdaj na njivo, ptica čivka v vsakem	A
se duh je zíbal v vesélju sladkem -- zdaj	jedva	se obupu smrtnem brani. Srcé se revno	A
desetega leta je bila več pri nas, nego doma.	Jedva	uro odtod je grad, Bučnik imenovan.Ravno teče	A
žvižgalec nalovi sto, dobi jih drug, ki ne žvižga,	jedva	šest.Vprašan nadaljuje, ali imajo tudi drugi	A
poprejšnje ter zvedite, da je doktor Bežanec	jedva	zlezel na oltar, ko star prosjak (berač) s palico	A
Doktor Pipec. Prosjak	jedva	izgine, piše sveto poročilo, in že prideta za	A
kolovoznem potu. Zmrzlják in Kotlóvščak namreč	jedva	prideta domov in že najdeta vso vas pokonci	A
mlajših rok je vendar izdelal. Ta važna stvar je	jedva	z božjo pomočjo dovršena, ko župan, vesel, ker	A
zopet se vrníva pred kapelico! Plesú je bilo	jedva	konec, ko župan ukaže, da štirje krepki mladeniči	A
podplata) siromak tako zelo kratek, da je meril	jedva	malo ped otročjih prstov.Svojo dolžnost je zvesto	A
petkov dan; kajti na ves jezik je rečeno, da	jedva	sovražni starec odleze, ko lačni svetnik pazljivo	A
krepko in vestno popisuje. Kmetje se namreč	jedva	s prosjakom na ramah vrnejo domov, ko občinske	A
govorec. Bogobáznik - tako piše poročilo -	jedva	začne, ko ga ona mahoma bistro pogleda ter natakne	A
ter v poprejšnji red postavi na oltar. Zora	jedva	poči, ko s kebli na glavah proti Grebeníkovem	A
da je izprevod prišel od daleč. Živina je	jedva	capala po trdi cesti. »Kaj pomeni to?« je vprašal	A
in otrocih. Nekateri gospodje in tudi dame	jedva	čakajo, da ustrele ali obesijo hajduka, da si	A
gredicami bujnih cvetic in z nasadi mladih,	jedva	nekaj pedi visokih drevesc. »Glej, ono poslopje	A
družba mlajših Ijudi, v kateri so štele dame	jedva	petino.Klanjajoč se od mize do mize, gledajoč	A
agrarno vprašanje. Domačinom treba dati zemljo, ki	jedva	čakajo nanjo,« je rekel Bajić.»Nič dati iz rok	A
treba, naj se gradijo nove. Bile so še močne,	jedva	dve leti stare, z njimi ne bo premnogo dela	A
po obrazu ga je oblivala nenaravna rdečica,	jedva	se je držal na nogah. »Želite večerjo, gospod	A
pusti njenega gospodinjstva. Preži na njo in	jedva	dočaka, da kaj rodi, pa že spravi v svojo bisago	A
letom se je jako laskal krog mene. Takrat sem	jedva	začela nositi dolga krila.Ne verjamete?«	A
Glejte, kako preteče čas, moj Bog, moj Bog!	Jedva	je človek malo poživel, pa treba umreti.Sicer	A
ulicah, blata in prahu pa toliko, da človek	jedva	brede naprej.To je velika ogrska vas z madžarskim	A
vrele besede iz ust, da jih je njegova paznost	jedva	dohitevala in se jih zavedala.No kar se ji je	A
zraku, nego jahal po zemlji, čigar konj se je	jedva	dotikal tal, tako vneto je bežal v dežju.Poleg	A
napolnil vežo in silil v oči in nos. Inženir je	jedva	zadržaval prhanje; dim ga. je ščipal v oči;	A
katerem so se vile preko drobne trave vse križem	jedva	znatne stezice.Vilarju je ugajala snažnost med	A
ste kdaj kaj slišali o harambaši Dušanu?« »	Jedva	se spominjam, da sem nekaj slišal,« je odgovoril	A
kameniti plošči, povsod bujna in živahna. Vilar je	jedva	slišal njen drzni dir, tako se je zatopil v	A
prestrašil in umolknil. Zroč na dečka, si je mislil: ‚	Jedva	muje petnajst let, pa že ve, za čem se peha	A
bratom in Mušićem pod eno streho?« In Danica je	jedva	slišno zalepetala: »Znade to gospodin Franjo	A
455 . / »Sploh je to star osel!« je Vilarju	jedva	slišno zamrmral Bajić, ko je bil končal Hvalibogovski	A
sklonjeno glavo pod pristrešjem gor in dol.	Jedva	je krotil svoj srd.Zvesti šejk, ki se mu je	A
to moraš storiti! Zdaj pa še celo, ko je	jedva	par mesecev še do tvojega povišanja.« »Res je	A
raztresen in malobeseden. Tudi večerje se je	jedva	dotaknil.« »Kaj bo z njim, še ne vem.	A
zabavno gledati, kako se pere omadeževana čast.’	Jedva	se je bil domislil Bajića, ga je že tudi zagledal	A
resnost, da v globokem molku, zroča v sveži gozd,	jedva	zadržujeta izbruh nasmešljivosti.Posebno Samojlo	A
izkušal zakrinkati svoj fiasko?« je rekel Bajić,	jedva	dohajajoč prijatelja. »Videl,« je odgovoril	A
in mu zvečer privlečejo v Pilić, toda to je	jedva	tretji del tega, kar je smel prej vzeti. Drugikrat	A
njegovo lopovščino z orožjem in ga zašili.	Jedva	bo več vohunil po naših krajih.« Vilar si ni	A
snov ne sovražnost in se izvrši vse, karkoli je	jedva	slutila duša, ko je bila še vsa vkovana v bedno	A
ta dobri čas se je zgodilo kakor v pravljici:	jedva	je poželela, že je stalo pred njo.Kraj poti	A
domačim ljudem ne koristi, pač pa onim tujcem, ki	jedva	čakajo nemirov, da si na lahek način pridobe	A
in pravilnosti ter skladnosti njene postave.	Jedva	je Danica dobro sedela, že sta se vzpela dečka	A
je vprašal Vilar, strmeč v svoje listine in	jedva	kroteč jezo.Iskal je primerno besedo, s katero	A
XI.	Jedva	sva se drugi dan zvečer dobro vglobila v knjige	A
mir in red ter konec besedi tako ali tako.	Jedva	sta se Vaha dobro vgnezdila v domu, že sva začula	A
katerimi se tako rada poigra razburjena duša.	Jedva	sem zatisnil oči, že mi je začelo mrgoleti v	A
tihega družinskega življenja, kakršnega se je ona	jedva	spominjala in kakršnega je ravno sedaj najbolj	A
da bi izpregovorila tehtno besedico za naju?	Jedva	je slišala prve stroge besede, pa se je izmuznila	A
kakor ljuto, kaj hočeš, to so božji posli.	Jedva	sta storila pol pota, že sta ju zvabila senca	A
pred enim mesecem se otroci ne smeje, ta se pa,	jedva	star štirinajst dni.In kako rad se smejča: komaj	A
ali žena se mi smili in dete, zlasti dete,	jedva	je staro štirinajst mesecev, mlado je, nemara	A
pozabila svojega sina, kadar bo delila agrar ...	Jedva	je preteklo štiriindvajset ur, že smo brali	A
gospodu župniku posebno všeč, ko mu je Peter	jedva	par mesecev poročen, prijavil anahronizem v	A
Vedno še strmim.	Jedva	si upam dihati v čudnem strahu.Kar skoči nekaj	A
sem zapazil nekaj povsem nenavadnega: lahno,	jedva	vidno senco nezadovoljnosti, vznemirjenja.Gledal	A
mestnem hrupu; tedaj se nisem zanimal zanje,	jedva	opazil sem jih mimogrede.In zdaj mi jih pripelje	A
staro knjigo o življenju svetnikov, in Jerica je	jedva	dočakala večerov, da je mogla nemoteno pri slabi	A
Lesovéj!« Ali od tistega dne sta bila minula	jedva	dva tedna! »Čuden človek je to,« govoril je	A
vanjo sam pri sebi, da je boljša od drugih.	Jedva	je on odšel od nje malo dalje proč, premislila	A
tudi svojo smešno stran. Utrujen je bil namreč	jedva	Lisec zaspal in razni dnevni vtisi so se mu	A
popade svoj nož na mizi in skoči ven. Na tleh	jedva	štiri korake od vrat proč je ležala stara gospodična	A
A časa ne bi bil imel.	Jedva	je bil namreč v sobo stopil, zagrohoče se starec	A
Kajti kaka sprememba! Prej,	jedva	pred nekaj trenutki, je na krovu gori premišljeval	A
Rekši, mu pismo pred oči podrži.	Jedva	je graščak pogledal papir, hlastno bratu pismo	A
posebnega, kaj zanimivega, kaj pikantnega. Imel je	jedva	triindvajset let ‒ kdo bi mu torej zameril,	A
je sveta dolžnost.« »Nič ne dé, saj ste se	jedva	odsopli.« »Vendar prva dolžnost mi je izreči	A
zase in za druge pri profesorjih, katere si	jedva	poznal po obrazu.Naposled te vzame noč in nismo	A
sobi. Sonce posije na posteljo, v kateri spi in	jedva	diha lep mladenič bolestnovnetih lic.Pri postelji	A
zakladi tistih pokrajin, ki so baje grmadni in	jedva	načeti. Namesto barona Veseljenka odgovori upravitel	A
visoko bobneč naslov! Vzel je s seboj živeža za	jedva	tri leta, in ker se že pet let ni vrnil, sodim	A
Samo na jugu smo imeli brate Hrvate; a te smo	jedva	poznali.Samo enkrat so se združili Slovenci	A
prostor velik in so delali vsi stroji, zapazili so	jedva	deset delavcev, krepkih mož, a jako nedostatno	A
znanstvene naloge, kakršnim so bili v 19. stoletju	jedva	kos odrasli mladeniči. Rudovar je povedal, da	A
vzdihali so državljani pod bremeni, katera so	jedva	premagovali, uporabljaje vse duševne in gmotne	A
ali ob svoji ubogi mezdi si smem privoščiti	jedva	malo žganja. Pa kaj bi tisto ‒ meni je ušel	A
Samorad se peha med naglo vrvečo množico in	jedva	pazi, da ni stlačen, pohojen, povožen.V tej	A
Občeval sem pač z vami nekov večer v Parizu, ali	jedva	se spominjam tistega večera.« »Ali si blazen	A
spomin. Iz njiju besed nas morebiti zanimlje	jedva	tole: Jutrodan po prvem sestanku v Parizu je	A
kaj sem govoril. Iz nevestinega joka in ihta	jedva	razločim pretrgane besede: ‚Ni ubožnejše sirote	A
zadovoljstvu, kakršno podaja mirna vest, o vsem tem je	jedva	zinil; pač pa je na vsa usta hvalil zunanje	A
seže v roke. Samorad je toliko omamljen, da se	jedva	zave iznenadnega prizora.Cvetana ga bodri s	A
vse prezrl; vse poslušal, a ničesar slišal.	Jedva	sem čutil sam sebe, nikdar pa mislil, kako naglo	A
sramote, katere si se bala že tedaj, ko si imela	jedva	devet let.« Slabo sem naletel.	A
Gledajočemu v dolino se mi je zdelo, da sem	jedva	polovico rebri prehodil.Da bi bil vrh blizu	A
jaz milo, gospodična osuplo in ovce poželjivo.	Jedva	sem zalučil venec kakor možno daleč, se ovce	A
grajskih tako sumljivo, da bi tujec, gledajoč nanj,	jedva	si drznil prestopiti prag. Okna grajska	A
zdrževali Lesničanje poleg čitalnice tudi - kazino.	Jedva	je obstala kočija pred kolodvorom, skočil je	A
A bridko se je varal. Prebivši	jedva	polovico leta na novem svojem mestu, želel si	A
Tako korakajoč je dospel do mlina.	Jedva	pa je odzdravil Urhovemu »Hvaljen bodi Jezus	A
odbor v neprijetno zadrego, iz katere bi se	jedva	izmotal.To so vedeli društveniki in ob prilikah	A
se že zjutraj ni udeležil izleta, ne vemo.	Jedva	sta zavila vozova iz trga proti Kotu, že se	A
naproti. Pred vélikim oltarjem, čigar obrise	jedva	moreš ločiti v temoti, tožno brli večna luč	A
poslušalec. Misli so mu blodile povsem drugod in	jedva	je dočakal trenutek, da se je mogel na ovinku	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani