A kadar v temine se črne Zidovje tó staro zagrne, Ne hodil bi gôr za ves svet! Na vasi zvon jedva naznani Nočí polovíco na glas: Glej, sobe gradú razsvetlé se, Vse v blesku čarôbnem žaré se, Dnij davnih povrne se kras. S prijatelji v svetli dvorani Grof bledi za mizoj sedí; Sedí poleg njega devíca, Objemlje jo vela levíca, Z desnícoj grof čašo drží.