dvoje (6.278)

DRUGI ŽID Razum jih vodi. TRETJI ŽID To	dvoje	odtehta greh. ARON Greh posameznika, morda	A
bodo premikale za njega, zidovje se lomilo na	dvoje,	verige se drobile v prah.Povej mi samo, Aron	A
... Ne vem. Od tistih dni imam	dvoje:	pištolo in pa podcenjevanje življenja. GREGOR	A
moških lastnosti. Česar si želim od tebe, je	dvoje:	močna ljubezen in razumevanje moje duše.	A
duševna bolezen, to je prva zapoved, da to to	dvoje	ne gre skupaj.Pazi se ... če te dobim s kakšno	A
nevesto z lepo doto. LEŠNIK Škoda, da se to	dvoje,	nevesta in dota, vedno skupaj na mizo nosi kakor	A
žrtev zaman, če bi se mi ne posrečilo skleniti	dvoje	src, ki bijeta v vzajemni ljubezni. Gospodična	A
Koren. Meni zadostuje poduradniška pokojnina; za	dvoje	je pa premajhna, in če jaz umrjem, ob čem bo	A
kotu velika kredenca K a l a n d e r in	dvoje	delavcev sedi za mizo na desni. J e r m a n	A
JERMAN: Kaj bi povedal? KALANDER:	Dvoje.	Tistega sem iztaknil, ki te je ranil.	A
levi vrata v sobo Jakoba Rude. Na levi strani	dvoje	oken na vrt.Na desni spredaj, soba Ane.	A
Zato me zdaj dobro poglejte. Župnik in	dvoje	mož z njim.- Francka prinese od leve kozarcev	A
mlad posestnik MILENA ZDRAVNIK	Dvoje	študentov Služabnica Svatje	A
ko sem bil v Ameriki, je šla velika ladja na	dvoje	... kar po sredi na dvoje ... pet pedi pred bregom	A
šla velika ladja na dvoje ... kar po sredi na	dvoje	... pet pedi pred bregom. En sam človek se je	A
visokem vzglavju Poljanec. Za mizo Jakob Mrva in	dvoje	študentov.Sveča na mizi POLJANEC: Prisedite	A
Kaj bi o tistem! ŽUPAN: Sklenili smo takrat:	dvoje	je grešnikov v dolini šentflorjanski; in ker	A
v dolini šentflorjanski; in ker jih je samo	dvoje	in ker jima nihčé ne vé imena, zatorej ni grešnika	A
čipk in žameta, in zate ducat nogavic, in zanjo	dvoje	parov šolnov - PETER: In spalna suknja?	A
polna je pisanih rož, vse luči so prižgane.	Dvoje	služabnikov še ravná pri mizah; zlodej stojí	A
on, potegne nas s seboj in tu nam ostane samó	dvoje:	- ali se približamo Delaku - FROLÈ: Ali pa	A
in polna in okrogla; omožila se je in imá že	dvoje	otrok. MAKOVKA: Ali to se ne pripetí velikrat	A
tuj, štirinajst let komaj šlo je mimo njé; še	dvoje	let naj cvete ji in véne, da za nevesto, ženo	A
puščica slepega strelca mu je razklala srce na	dvoje.	In tak človek naj bi se postavil Tybaltu?	A
neumnosti! Zunaj novo klicanje; Grozd odide -	dvoje	občinskih svetnikov za njim - vsi skozi obednico	A
naroda. Ta narod se je razdelil, kakor veste, v	dvoje	taborov, in pravica je seveda na naši strani	A
moja, hvalim. Vidiš, tebe pa mojo torbo, to	dvoje	mi je Bog dal.Oboje imam rad.	A
: Modra kri po žilah vsém naj teče! V grbu	dvoje	zvezd jim svéti jasnih Za spoménik njé očíj	A
spoménik njé očíj prekrasnih; Zvezd srebrnih	dvoje	v grbu svéti Za spoménik lépi Margareti, Ki	A
Očij globôko vdrtih lésk ‒ Ko svéč mrtvaških	dvoje	blésk. »Ne boj se!	A
stoj! nékaj zastavi mi pót, Očíj zaiskrí se mi	dvoje	naprót! Križ božji! ‒ čez lice brž križe tri	A
stopnice ‒ in komaj prišel sem do vežnih tal, na	dvoje	mi zlezlo je bledo lice, in na vse grlo sem	A
O, deleč sta in majhena, šest dilj in diljic	dvoje!	”‒	A
tri je strune gosti začel. Preteklo bilo let	dvoje	še ni, je boljši godel na strune tri, ko znal	A
premajhen moj dom. Le šest desek podolgo in	dvoje	počez, nič mize, nič stolov nič posteljce	A
zatisni mu okó ...“ . / . / stran 77 . / In tiho	dvoje	temnih kril na zemljo dol hití, visoko	A
svoji žalostni zgodovini in kakor živí njih	dvoje	v delih Ketteja in Murna. Od daleč je bil podoben	A
Dà, -- ”velik je najin svet in krasen ...“	Dvoje	pierotov na pepelnično jutro ...Preveč je bilo	A
svojo žámetno zatísni mu okó ...“ In tiho	dvoje	temnih kril na zemljo dol hití ... Visoko	A
in, bogzna, zakaj je tako ‒ a jaz mislim na	dvoje	oči, ki sijale v mladost mojo! Pozabil sem	A
žice pno se v daljo. Ves kraj je čudno nem, le	dvoje	sivih vran je odletelo v južno stran. Iz dalje	A
kakor norci, brez srca, ki jim življenje je le	dvoje	dalo: hudičev strah in upanje brez dna. Zakaj	A
stran 86 . / Poglobimo boja struge Ne eno ‒	dvoje,	troje src bi morali imeti, da ne biló bi nam	A
V dveh dušah nova so vprašanja vstala, src	dvoje	je objela žalost nova: Mar se nikoli srečala	A
cvetki zlat pšenični klas. . /\ .. stran 48 . \/	Dvoje	jasnih slik živi mi v duši... Ko sem šla s teboj	A
delavna kmetica! Na življenja trdi, težki poti	dvoje	me ljubezni vedno spremlja, dvoje jasnih slik	A
težki poti dvoje me ljubezni vedno spremlja,	dvoje	jasnih slik živi mi v duši: moja mati in domača	A
zapirajo v sé misli neizgovorjene. Daleč nekje	dvoje	rok, ki bi nebesni obok v večnost razmaknile	A
bi nebesni obok v večnost razmaknile meni.	Dvoje	prelepih oči; v njih se veselo blesti sonce	A
božjem objemu ni hrepenenj: tam se bo našlo	dvoje	življenj! Varna naju vodi pot!	A
preden me njene niti zvežejo in presekajo na	dvoje...	Ledeniki Ledeniki so stopljeni.	A
kakor pot ju žene, hitita v plan neutegoma. Na	dvoje	gresta pota, na dvoje bolj, skoz bolj navzdol	A
v plan neutegoma. Na dvoje gresta pota, na	dvoje	bolj, skoz bolj navzdol; končala teke bota,	A
so zakrili. Skupaj sva obzorje prerezala na	dvoje,	v ptičja gnezda nanosila večer, jutra so ubili	A
prvi, ostalim v dlaneh gori. Presekati na	dvoje,	je ukaz!V meni je preplah.	A
Zlatorumena, pojem: igraj, da pozabiš. V	dvoje	se vdava, v črni skrinji je svetlo. Iskala	A
me vzljubi in me zveliča? Ah, kar naenkrat	dvoje	barier ... eno časno, eno večno plačilo; tako	A
PIŠČAL Pesnica Sonja Votolen, ki je doslej izdala	dvoje	pesniških zbirk V meni je dež (1990) in Malin	A
si odkrhne svetlobo sveta in modrino neba. V	dvoje	se vzpne celo do zvezd: Najino dihanje / je	A
ga je še neometana lesena pregraja delila na	dvoje;	v prvem je bilo nekaj manjših posteljnjakov	A
vprašal, ali je kaj otrok pri nas. »Doslej	dvoje.	Ali vam je to kaj mar?«	A
starinsko eleganco, stoji ob cesti, oprt ob	dvoje	palic, glavo okorno v stran obrnjeno, kot bi	A
neverjetno zguban, a izmed gub mu bliska in preži	dvoje	črnih, bucikastih oči, od katerih se bi zdelo	A
Širok železen drog jim deli ta prostor na	dvoje,	dvoriščni zid pred oknoma pa oblizuje sonce	A
pol metra širok, železni steber pa ga deli na	dvoje.	Ta steber spada k temeljem petnadstropne hiše	A
Potegnil je za blago, ki je delilo prostor na	dvoje,	in medeninasti obročki so soglasno pisknili	A
pomislila na Orient-ekspres, ko je videla v temi	dvoje	oči kakor oči velike žabe. 6 Plutovinasti	A
je že vsa določen smisel, ker je v nji vse po	dvoje,	omari, postelji, skledi, posteljni omarici in	A
podobo upognil na kolenu; nato jo je táko, že na	dvoje	upognjeno, še enkrat upognil. »Milko!« je skoraj	A
kockastega blaga napol proseče, napol uporne.	Dvoje	nepremičnih steklenih kroglic.Medtem gre pravkar	A
prišel v noči k njemu, a verjetno bi spet našel	dvoje	nasmejanih oči, ki so me čakale.Res, ker zanj	A
majhne koščke in gotovo je kje izpod koca strmelo	dvoje	oči v njune rezine.Eden je bil rekrut in obleka	A
je bomo množično ali pa množično podlegli.	Dvoje	zamudnikov.Visok in tenek zamorski fant in drobno	A
razumem, kaj se je fantu zgodilo. Mogoče je samó	dvoje.	Da si je pri padcu zvil nogo in ni mogel priti	A
zasekal globoko od zgoraj navzdol. Nad mano se je	dvoje	rok krčevito oprijemalo kolena, jaz pa sem mislil	A
plahutanje in frfotanje rjuhe, ki jo otresa	dvoje	nevidnih rok. »Pustila bi to garanje,« je rekel	A
zasekal globoko, od zgoraj navzdol; nad njim	dvoje	rok krčevito stiska koleno, on pa si misli,	A
debelimi kamni kakor tržič in ulica, ki reže vas na	dvoje.	Skoraj vse rebri, vsi klanci tako tlakovani.	A
veter in zimski mraz. Kilometre in kilometre	dvoje	rok na krmilu.Roke v pljuskih in prepihu.	A
Kakor mehanik svoj angleški ključ.	Dvoje	dlani, tesno zadrgnjeni na krmilu, in predor	A
bi ne tekla, si je mislil, zakaj bi ne bila	dvoje	mladih živali, ki jih je dež vzdramil in se	A
radujeta svojih svobodnih gibov v pomladni prhi!	Dvoje	mladih srn, ki preskakujeta jarke in grme in	A
zavoljo ekonomskih težav misel na življenje v	dvoje	ne prihaja v poštev.« »Ne.	A
Veš za planinsko kočico nad vašo vasjo?	Dvoje	okenc, ki se zmeraj svetlikata v soncu, sta	A
okenc, ki se zmeraj svetlikata v soncu, sta	dvoje	srebrnih očk!« »In potem?« je še nagajivo vprašala	A
anarhično. Pred vojsko si je zamišljal življenje v	dvoje,	ki bi z rojstvom otroka prineslo zaupanje v	A
v napoto, so ga z mečem podolgem preklali na	dvoje,	potem pa so šli domov in so ob bledi luči pisali	A
lahkoto spravila vase, če bi ga prelomila na	dvoje.	»Tako!	A
streha slamnata, a skoraj črna, črna vrata in	dvoje	črnih, majhnih, podolgovatih oken kakor dvoje	A
dvoje črnih, majhnih, podolgovatih oken kakor	dvoje	priprtih črnih oči. »Okrogla glava rjavola	A
travnik na dnu doline, ki ga je senca že rezala na	dvoje:	v sončno in senčno polovico.»Zdaj bo prigazil	A
obraz, čez izsušena lica. Skozi nje je sijalo	dvoje	vročih oči.Žgala so v vrata, ki so se mu zopet	A
postavka v proračunu in brezposelni na cesti, to je	dvoje	silno neskladnih stvari.Kdo pa še ne ve, da	A
na posteljah pa se kdaj pa kdaj prevrže telo,	dvoje	bledih rok zamahne skozi temo, noga pogleda	A
predenj hudič. Črna pelerina je zaprhutala kakor	dvoje	kril in že je stal pred njim.Bil je v tesnih	A
njega se je vijugala steza, ki je rezala jaso na	dvoje.	Pod potjo je štrlela iz tal precejšnja skala	A
vratih je bila bela mornarska čepica. Pod čepico	dvoje	modrih oči, pod očmi orlovski nos, pod nosom	A
ženska dolgega jezika in na vasi skrbela za	dvoje:	za župnikov želodec in vaško moralo.	A
Ravničarja... kako bi se reklo... razklal se je bil na	dvoje:	srce je živelo po svoje, telo spet po svoje	A
se vleče od zvonika do stopnišča in reže na	dvoje	obzidani prostor pred cerkvijo.Tam se zbirajo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani