Medtem ko je on v povojnem času ugotovil, da so se njegovi odzivi razvili čisto anarhično. Pred vojsko si je zamišljal življenje v dvoje, ki bi z rojstvom otroka prineslo zaupanje v človeški rod in povezavo s tradicijo; po vrnitvi iz tovarne smrti pa je spoznal, da ima ljubljeno osebo toliko bolj rad, kolikor bolj je ob nji neodvisen. Tako je rad med ljudmi, a predvsem takrat, ko so le-ti množica, ki polni večerne ulice, množica v kinu ali v gledališču.