dvoje (901-1.000)

je odprl čebelnjak, stopil vanj, pogledal v	dvoje,	troje korit, pustil vrata priprta in se je nameril	A
padlo na mrliča več zagorelih cvetov murk, in še	dvoje	tako temnih kakor ugašajoče oglje, in za njimi	A
da znam.« Tretjinek je odšel zapirat v tamor	dvoje	zaostalih telet, Meta pa se je prismejala z	A
ozek nazidek pred sveto Ano in prižgala tudi	dvoje	sveč, za Ančko eno in zase eno. V Krnicah ni	A
Zmotil ju je Podgošar: »Marko!	Dvoje	lanskih jagnjet mi je odletelo od tropa; tisti	A
sta bežala skozi goščavo v ravni črti kakor	dvoje	srnjakov. Psa sta se upehana vrnila.	A
ni poslušal, pa je le slišal, kako pri lesi	dvoje	mladih src v veselem smehu poskakuje: »Da ga	A
je Cenek: »Vidva sta dva, pa sta snela šele	dvoje	zvoncev; jaz sem pa sam, sem jih pa že pet.	A
avbe na rožnat obraz, v katerem se je lesketalo	dvoje	zasolzenih oči kakor dva velika bisera. Marko	A
premagala bogastvo in še vse drugačne težave.	Dvoje	razločnih »ja« se je začulo po cerkvi in Marko	A
nekov resen vtis, katerega pa je zopet motilo	dvoje	majhnih, temnih, pa jako veselih oči.Lep ni	A
Videl sem le polno, mladostno postavo in pa	dvoje	živih, črnih oči; v obraz je bila bleda ‒«	A
života, tankonoga in iz kratke suhe glave je zrlo	dvoje	iskrih oči. »Koliko ima let?«vpraša zdravnik	A
bilo bledo in izpod gostih črnih obrvi je zrlo	dvoje	prijaznih, sivih oči.Na glavi je nosil majhno	A
lotil varuštva, ker je imel gospodariti sedaj	dvoje	posestev, najlepših v vsej fari; in obe sta	A
tokratična ošabnost. Veliko, rumeno brado je nosil na	dvoje	razčesano s skrbno obritim podbradkom.Aristokrat	A
mladi, pa zopet je pridrdral voz mimo in v vozu	dvoje	‒ lepih oči. Mladi ni rekel nič, a palca tudi	A
zlasti pa par debelih, okornih cepcev in pa	dvoje	na dolga ročaja nasajenih bradnic, katerih osti	A
in hiša ravno tako bela kakor domača in tudi	dvoje	stopnic je bilo pred pragom.In tam v daljavi	A
tudi med njimi, pa ga ni več poznala, in celo	dvoje	repov je bilo več v hlevu nego včeraj.Pa drobnica	A
že postaren, izpod košatih obrvi mu je zrlo	dvoje	majhnih svetlih oči tako živo in zvito tja v	A
popolnoma relativna z ozirom na okus opazovalčev.	Dvoje	zrcal ne kaže istega lica in dvoje očes ne vidi	A
opazovalčev. Dvoje zrcal ne kaže istega lica in	dvoje	očes ne vidi enako.Kadar je šla Jerica mimo	A
govedino in teleta in v spodnjem koncu konje in	dvoje	žrebet, ki sta stali v posebnih, z deskami obitih	A
človek kdaj užival nenavadnih razvedril, to	dvoje	pa činuje na to, da posamezniki več ne zmorejo	A
namreč pri razstanku na Senožetih vrinila v žep	dvoje	jabolk, češ da za žejo na gorah ni boljšega	A
niti ne poznamo. Iz Metine nesreče je nastalo	dvoje	pravnih vprašanj, in te naj jaz rešim. Prvo	A
Pa nobena! Marš!« »Marš!« je zarjul Lovrač in	dvoje	senc je zginilo skozi vežo v listnjak, odkoder	A
. / Izmučen je bil in v njem se je ruvalo	dvoje	sil.Končati za vekomaj nesrečno zvezo, ali navezati	A
Matevža je dušilo. Režalo je vanj	dvoje	grozotnih izhodov, ali poslušati Marijanico	A
jo obdržati, ali priti v zapor in si nakopati	dvoje	sovražnikov, njo in Lovrača. Skoro se mu je	A
kapali. Prerivalo in prelivalo se je v njem	dvoje	sil: dušil je vest in se naslajal ob misli na	A
oderuhom, a se mu je nasmehnil grunt. Še teh	dvoje	ran zaceli in sem ti trdnjava, mu je prigovarjal	A
tako napačen človek. Čez vrt se je pripeljalo	dvoje	vran in zakrakalo, da se je Agata nehoté ozrla	A
vznožju postelje sta jo gledala Bogataj in Tine ‒	dvoje	prepadov je zijalo pred njo.Kam?	A
Tisti dan pa ga je prineslo.	Dvoje	živinčet mu je poginilo, pa mu je zmanjkalo	A
Njeno srce je hotelo počiti in raztrgati prsi na	dvoje.	Ob pamet in um jo je spravljala ta čudna gostija	A
« »Poezija in življenje, ljuba moja, to je	dvoje.	« »In vendar kaj je življenje brez poezije!«	A
ustavijo se na trati konec vasi. Voznik izpreže	dvoje	starih, suhih kljuset ter ju izpusti, pač brez	A
imeli ta večer Zaleščani, kakor velikomeščani,	dvoje	gledališče. Vse kapituliranju-1546	A
Ljubljani skoraj samo to, da mu je rodila ljubica	dvoje	nezakonskih otrok. Ker sem slišal toliko o lepoti	A
močnega, so ljudje trdili tudi zanj, da ima	dvoje	prsi.Noben vrstnik ga ni premagal.	A
dejal, naj zine še eno, pa mu bo šla glava na	dvoje.	Pa sem zavihtel s sekiro tako pa tako.	A
krati čas, še večkrat pa »šest dilj in diljic	dvoje«	.Zrl sem ji žalostno v bledi obraz, ona vame	A
je z njo v zvezi. Na vsaki mizi je stalo po	dvoje	bokalov vina in je slonel na koncu sodček, držeč	A
Res, da še nima dvajset let. Ali	dvoje	me tolaži.Micka ni lepa.	A
nad njo visoki zvonik zasukal in se preklal na	dvoje.	A že ga ni bilo več in tudi cerkev se je sesedla	A
je ugasnila luč, ki je razsvetljevala sobo,	dvoje	mehkih rok je objelo Konrada in čutil je na	A
nadomestovala šipo. Kmalu se je deska odmaknila in	dvoje	temnih oči je pogledalo, kdo da je pozni klicatelj	A
« je šepetala Polonica in pristopila bliže.	Dvoje	močnih rok jo je objelo in vroča usta so se	A
nagnila k Rovanu. V tem trenutku jo je objelo	dvoje	krepkih rok. Rovan jo je stisnil k sebi in v	A
stal ob robu gozda, je spletalo svoje gnezdo	dvoje	črnih poljskih vran, valilo mladiče in jih izrejalo	A
klopeh bolničine obleke in cunje. S peči čuka	dvoje	rjavih otročjih obrazov od nekod z vasi.Na črni	A
po nekakšnih papirjih. Njegova soba je imela	dvoje	oken na vrt, ki sta bili vse obrasli z divjo	A
v sredi kliče petorica in tam na meji zveni	dvoje	glasov.A kje sta ta dva klica, da jih naenkrat	A
naših goric. A njene grudi, moj Bog, kakor	dvoje	žlahtnih jabolk v graščinskem vrtu.Njen pas	A
Starka je prišla s temnih stopnic in hodnika pred	dvoje	razsvetljenih oken, gleda in mežika s svojimi	A
krsta, črna in šibka kakor iz papirja, za njo	dvoje	ali troje otrok, par starejših ljudi in nekaj	A
razsvetljevala. V nedoločenih obrisih se je videlo	dvoje	vzporednih postelj, naslonjalo stola, rob omare	A
temno rjavo obleko, izpod krila se je kazalo	dvoje	majhnih nožic v finih čevljih z visokimi petami	A
prostrani in z raznimi mozoli porasli vrat,	dvoje	modrih uhljev in sredi njih debela rdečkasta	A
male noge, ki se prikazujejo izpod krila kakor	dvoje	mišek s špičastimi gobčki.Ime ji je Tilda in	A
volje. He, bili so časi, se domisli, ko je imel	dvoje	deklet zares in tri za kratek čas in vseh pet	A
je uprto v tla in v tenke ustnice se zajeda	dvoje	majhnih belih zob.Hrane ni, hrane ni.	A
in izpod njenega belega krila se je prikazalo	dvoje	okusnih, okroglih in polnih nog v visokih črnih	A
Pečenka je!« . / . / stran 54 . / Gostje pridejo,	dvoje	njegovih prejšnjih kolegov, ki ga pozdravita	A
za njim pisarniški sluga Tomaž in mu izročil	dvoje	pisem. Obstal je na pragu, pregledal oba naslova	A
v tretjem razredu. Nasproti njega je sedelo	dvoje	mladih deklet in se šepetaje menilo in stiskalo	A
že beli železniška postaja, blizu ceste teče	dvoje	železnih tirov, ki bežita v rahlem loku po ravnini	A
njim in se postavijo zunaj na peronu v krog.	Dvoje,	troje železniških čuvajev hodi okrog voglov	A
nevarnega. Železničarji tekajo pred postajo,	dvoje,	troje potnikov izstopi, vlak stoji črn, dolg	A
Sultan, oštirjeva okna se svetijo iz megle kakor	dvoje	motnih in neznatnih kresnic. Godbenik odpahne	A
stal ob robu gozda, je spletalo svoje gnezdo	dvoje	črnih poljskih vran, valilo mladiče in jih izrejalo	A
pr. o najnovejši pariški modi, on pa je našel	dvoje	starinskih izrazov in jih meni priobčiti v prihodnji	A
strani tam, kjer rasto pod očmi prve sive dlake,	dvoje	ali troje kapljic črnikasto rdeče krvi.Nenadoma	A
stari prt potegne z mize in pozabi in prezre	dvoje	krožnikov, ki sta ostala od včeraj na njem.	A
kakor oficina čarodeja. Na vsaki steni visi po	dvoje	in več zrcal, med okni stoji veliko zrcalo,	A
suhoparno vest: »Pečenka je!« Gostje pridejo,	dvoje	njegovih prejšnjih kolegov, ki ga pozdravita	A
za njim pisarniški sluga Tomaž in mu izročil	dvoje	pisem.Obstal je na pragu, pregledal oba naslova	A
v tretjem razredu. Nasproti njega je sedelo	dvoje	mladih deklet in se šepetaje menilo in stiskalo	A
že beli železniška postaja, blizu ceste teče	dvoje	železnih tirov, ki bežita v rahlem loku po ravnini	A
njim in se postavijo zunaj na peronu v krog.	Dvoje,	troje železniških čuvajev hodi okrog voglov	A
nevarnega. Železničarji tekajo pred postajo,	dvoje,	troje potnikov izstopi, vlak stoji črn, dolg	A
se je javljal ropot in kmalu se je pokazalo	dvoje	majhnih in rdečih oči. »S tistimle tam se poizkusim	A
vso tisto gnečo. Natakarica jima je prinesla	dvoje	stolov, pivci so se stisnili in napravili prostor	A
kakor skoz stekleno prizmo. Vidi petkrat po	dvoje	oči, pet ust, pet obrazov in pet smehljajev	A
je uprto v tla in v tenke ustnice se zajeda	dvoje	majhnih belih zob.Hrane ni, hrane ni.	A
lanski znanci, to so sodni in davčni uradniki in	dvoje,	troje koncipientov, ti zahajajo v restavracijo	A
je majhna, štirioglata in skoro prazna. Samo	dvoje	pregrnjenih miz stoji v njej, sicer so koti	A
bilo zasvetilo na njenih še vedno lepih licih	dvoje	solz. V sobo stopi krčmarica, debela in košata	A
in obrvi. . /\ .. stran 40 . \/ Oči kakor	dvoje	črnih mačeh, trepalnice goste, vzbočene in dolge	A
stoli, žvenkečejo s kozarci in pojejo zdravice.	Dvoje	deklet pride izza vogla, se smeje, teče čez	A
skozi Gaj. Breze in nekaj kamnov ter obzidje in	dvoje	škripajočih železnih vrat.Mrzel veter in tišina	A
Pravi, da med tednom nima časa in da je v	dvoje	to sploh lepše početi.Prepustil sem se njenemu	A
Pravzaprav. Tako je pač, če si na	dvoje	ali v dveh.Vedno je za teboj tvoja druga oseba	A
znašli skupaj z angelom. Ampak saj nisi samo na	dvoje.	Si tudi na troje, še več te je.	A
in barv. Kakor motnja na vidniku, čeprav to	dvoje	ni primerljivo ‒ vidnik je prava revščina v	A
tanjšimi kot v zgornjem delu. V notranjost vodi	dvoje	vrat, okrašenih z vibastimi okraski, ki se med	A
treba, še nekako vpregli, seveda zmerom rajši v	dvoje	kot posamez, smo se branjevske cize otepali	A
samotni človek ni človek, gospa, človek je v	dvoje!	): V dvoje s človekom, ne z napol zverjo,	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani