nova beseda iz Slovenije

dobrač (57)


bolj ko se je sonce vzpenjalo na smrekoviti      Dobrač,      bolj je postajal deček nemiren.Že nekaj časa  A
Kozjakovim prsim privijal nižji in skromnejši      Dobrač,      tam je bilo znamenito križpotje, kjer je sameval  A
od od tistega velikega potresa naprej, ko je      Dobrač      zasul pod sabo trinajst vasi...Še pred tem pa  A
leta nihče več ne pomni, ko se je na Koroškem      Dobrač      odtrgal, tudi Peči, razrahljane po potresu,  A
mimo. Košutnik je bil, na divjem kozlu jaha na      Dobrač.      Prav dobro sem ga videl, kako je bingljal z  A
vas užene v kozji rog, če se po zraku pelje na      Dobrač      k svoji ljubici-čarovnici.O, vse to ni kar tako  A
spet, ko je popoldne jahal na divjem kozlu na      Dobrač      k svoji nemarni čarovnici.Sam Muzelj je s prstom  A
čarovniku, ki vsak dan jaše na divjem kozlu na      Dobrač,      kjer vasuje s čarovnico. »In te nore ljudi podpihuje  A
divjega kozla, a še bolj čarovnika, ki gre na      Dobrač      k čarovnici.Še celo meketanje boste slišali  A
tam na levi strani je strmel mrko proti nebu      Dobrač,      gora ziljanskih povesti in njihovega ponosa  A
sabo borna selišča. Dolgo je Danijel strmel na      Dobrač      in njegove oči se niso mogle ločiti od njega  A
umazanih senc ... »Čemu gledaš tako čudno na      Dobrač?     « ga je vprašala Marijandelj.»Ali te je strah  A
sem od leve strani, od tam, kjer se je dvigal      Dobrač,      je prihajalo votlo grmenje, kakor da kljub zimi  A
In se je začudil, da je kriknil na glas.      Dobrač      je bil preklan in z južnega pobočja je bil sneg  A
uganja tam zloben čarovnik najhujše čarovnije. »     Dobrač      se je podrl,« je spreletelo Danijela in lasje  A
Številka druga. In      Dobrač      se prav tisti čas podre.Pa kam bo zdaj jezdaril  A
premislil vse to in rečem: Podrla se je visoka gora      Dobrač      in jo je bilo sram, ker sta uganjala Martuljkov  A
vsak dan na divjem kozlu in frčite z njim na      Dobrač      k ljubicičarovnici.Še pred nekaj dnevi vas je  A
oprijemali sinjih vrhov, dokler jih ni vseh popil... Le      Dobrač      je še dalje živordeče žarel... Mrak pa  A
ob hudih nalivih. Tudi pri gradnji ceste na      Dobrač      so z izrednimi gradbenimi in varnostnimi ukrepi  C
v turistični sezoni uporabljati le pešci.      Dobrač,      markantna gora nad sotočjem Drave in Zilje,  C
omeniti še dva taka velika dogodka: podor v gori      Dobrač,      od katere se je leta 1548 odlomil velik del  D
npr. Mangart (iz Mannhart), Nabojs, Čabin,      Dobrač.     Če domačini danes govorijo Mangrt (s polglasnikom  D
Ivan, 16. lopata, 17. Re, 18. Kelt, 19. rt, 21.      Dobrač,      24. Štur, 26. Augier, 27. ekipa, 28. pšeno,  D
obrvi, 13. arnika, 14. ranar, 15. slap, 16.      Dobrač,      18. Ta, 19. sipa, 20. ka, 22. Mestre, 25. plan  D
obrvi, 13. arnika, 14. ranar, 15. slap, 16.      Dobrač,      18. Ta, 19. sipa, 20. ka, 22. Mestre, 25. plan  D
potres v naši okolici. Z južnih pobočij gore      Dobrač      je sprožil plaz, ki je pokopal več vasi. Umrlo  D
pogled na sosednje vrhove, Julijce, Karavanke,      Dobrač      in Visoke Ture.Spust bo vodil skozi Kačji graben  D
Nocoj ob 19. uri bo Slovensko prosvetno društvo      Dobrač      v gostilni Pranger v Zmotičah (Sigmontitsch  D
Krakovu. Med potresom se je z južnega dela gore      Dobrač      v Ziljsko dolino sprožil plaz v dolžini pet  D
Višek je razdejanje doseglo v Ziljski dolini.      Dobrač      se je razklal, silen plaz je zasul sedemnajst  D
s središčem v Beljaku. Z južnih pobočij gore      Dobrač      je sprožil velikanski plaz, ki je zasul več  D
navedel nekaj pomembnih dejstev. Letos sem šel na      Dobrač      na Koroškem.Plačilo cestnine je znašalo 13   D
rasbourgu, Lubecku in Krakovu. Z južnega dela gore      Dobrač      se je v dolžini petih kilometrov sprožil plaz  D
Višek je razdejanje doseglo v Ziljski dolini.      Dobrač      se je razklal, silen plaz je zasul sedemnajst  D
Koroškem sta taka Krajinski park in cesta na      Dobrač.      Drugi primer je soteska Čepe na drugi strani  D
ižek) S(lavoj), 33. oklic, 35. ostržek, 37.      Dobrač,      39. kalina, 40. epakta, 41. legat. Navpično  D
epicentrom v Furlaniji z južnega pobočja gore      Dobrač      sprožil ogromen hribinski podor z nekaj 100  D
epicentrom v Furlaniji z južnega pobočja gore      Dobrač      sprožil ogromen hribinski podor z nekaj 100  D
nekoč davno, menda leta 1348, ko se je podrl      Dobrač,      tudi tu z julijske in karnijske strani zdrsnila  D
Zamejska potovnica od Milj do Monoštra (88)      Dobrač      - gora dobrega in zla Visok samo 2166 metrov  D
rude pa tudi ne Nad Ziljsko dolino kraljuje      Dobrač.     Jesenski čas je pravšnji za izlet nanj, saj so  D
Imenitna gorska cesta      Dobrač      stoji povsem samostojno, le tanko je povezan  D
nekoč rudarsko Plajberško dolino. Zdaj na      Dobrač      ne hodimo več z njegovega vznožja, temveč se  D
Spomin na davni podor gore      Dobrač      pa je bil pred 661 leti nadvse zla gora.Strašanski  D
1348 z magnitudo 6,6, ko se je stresla gora      Dobrač      in je plaz zasul strugo Zilje na Koroškem, malo  D
porušil 26 mest in nešteto vasi - samo razklani      Dobrač      je s plazom zasul 17 koroških vasi in novih  D
prejšnje križanke Vodoravno: 1. okužba, 7.      Dobrač,      13. Pergam, 14. Iliada, 15. Irian, 16. Azi,  D
mesto«. Zgrajen je tako, da ima za hrbtom goro      Dobrač,      pred sabo pa Dravo.Čepi znotraj vijuge Drave  D
Bellini namerava preveslati Tihi ocean Planina      Dobrač,      naravni park brez žičnic St. Pauls na Južnem  G
smučarskega središča in so odstranili vse žičnice.      Dobrač      je postal naravni park, kjer se pozimi veliko  G
ni zmanjšalo, ampak celo krepko povečalo.      Dobrač      je mogočen gorski masiv, ki je že od nekdaj  G
v vsakem letnem času. " Kdor se odpravi na      Dobrač,      mora pustiti svoje vozilo najpozneje na parkirišču  G
tehnologijo, potrebuje tudi nekaj za dušo.      Dobrač      je naša gora za dušo." Le upamo lahko, da bo  G
domače društvo Slovenskega prosvetnega društva      Dobrač.      Vidim, da se vedno več nemško govorečih mladoletniko  G
Alp na desnem bregu, pa se od vsepovsod vidi      Dobrač.     Mokrotna tla in sušne terase ter sredozemski  P
Nmav čez izaro« je videti v legende zapredeni      Dobrač.      Če je komu hoje premalo, se lahko ob mejnih  P

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA