In res ‒ sem od leve strani, od tam, kjer se je dvigal Dobrač, je prihajalo votlo grmenje, kakor da kljub zimi razsaja nad njim najhujša nevihta. Danijel je pač gledal tja gor, a ni mogel videti ničesar, ker je bilo vse ozračje zastrto, a ne z meglami, ampak z dimom, ki se je leno valil iz kraja v kraj in se vedno bolj gostil.