cicero (256)

tovariši. »A kje je danes naš Marcus Tullius, naš	Cicero!	« vprašal je rektor ter se srpo ozrl po zakajeni	A
samoljubno v skrbnolični togi, to je slavni	Cicero;	za pet sto let mlajši mož, ki oskromno gleda	A
zapadne Evrope gotovo toliko kakor ves slavni	Cicero.	Sedaj se predstavljajo štirje pesniki iz Italije	A
tistega znamenitega izreka, ki so ga uporabljali	Cicero,	Terencij, Vergil in drugi srečni in nesrečni	B
svoji De natura deorum (II 50, 126) tudi znani	Cicero	kakor tudi Vergil v epu Eneida (XII, 412	B
deležna celo slavna latinščina, ki jo je moral	Cicero	braniti pred predsodki, da v njej ni mogoče	B
Herodoti malignitate) prisojal pristranskost in	Cicero	je v spisu O zakonih (De legibus) ugotovil	C
črto in pritrdimo vzdevku, ki ga je omenjeni	Cicero	Herodotu nadel v spisu O zakonih: da je namreč	C
govorih marsikaj potvorjeno in so, kakor omenja	Cicero,	pripomogla tudi k izkrivljanju zgodovine.[275	C
posegali različni pisci (med njimi npr. tudi	Cicero)	, vendar pa zaradi kratkega, zgoščenega (»suhoparnega	C
je urejala ustanovitev nove province Ahaje.	Cicero	o njem poda sodbo, da je bil učen in tekočega	C
sina slavnega Scipiona Afričana, o katerem	Cicero	pravi, da je napisal »zgodovino v grškem jeziku	C
kronističnem slogu brez retoričnih olepšav (čeprav je	Cicero	npr. hvalil lep jezik Publija Kornelija Scipinona	C
stoletja pr. Kr.,[297] sestavil zgodovino, ki jo	Cicero	izrecno imenuje Historia ‐ morda prav zato	C
ga leta 129 srečamo na položaju konzula.[298]	Cicero	ga omenja kot izkušenega govornika,[299] napisal	C
sestavil avtobiografijo v treh knjigah, ki ji	Cicero	priznava uporabnost, vendar dostavlja, da njegovega	C
montiranim sodnim procesom ‐ zaradi izsiljevanja.	Cicero	je njegov slog pisanja označil za »pust in resnoben	C
vsej verjetnosti postal žrtev Marijevih čistk.	Cicero	je o njegovem delu zapisal, da je napisano	C
pri kasnejših piscih doživel precejšen odmev.	Cicero	mu je očital preveč novelistični značaj dela	C
obtožb o prejemanju podkupnin (tožnik je bil	Cicero)	napravil samomor.Macer je v svojih analih, ki	C
tradicije. Starejši pisci so, kot ugotavlja	Cicero,	pisali suhoparno in zgolj povzemali dogodke	C
peritus.). Sam je bil izjemno ploden govornik:	Cicero	mu pripisuje celo več kot 150 govorov.Z govorništvom	C
kako je preživel svoj »prosti čas« (otium).	Cicero	je o tem zapisal: »Katonove besede v začetku	C
lahko brez nevarnosti pridejo dol. In ko je	Cicero	navedel primer znamenitega odloka Atencev o	C
sodni proces proti Milonu (zagovarjal ga je	Cicero)	, proti kateremu so bili ‐ tako Askonij ‐ javno	C
prevrat. Njegove namere je naposled preprečil	Cicero,	ki si je pri senatu izposloval posebna pooblastila	C
vsebinsko ne slogovno. O Sizeni je imel npr.	Cicero	sicer dobro mnenje, češ da je »učen in predan	C
retoričnega zgodovinopisja (nenazadnje je bil	Cicero	tudi mnenja, da je »Izokratov ali Teopompov	C
jezikovnem smislu oddaljil od Cezarja, ki ga	Cicero	hvali zaradi njegove jasnosti in jezikovne čistosti	C
čeprav je z laskavim imenom »oče zgodovine«[1176]	Cicero	poimenoval njegovega predhodnika Herodota, in	C
zaslužen je tudi za širjenje Ciceronovih rokopisov.	Cicero	v spisu O zakonih ni položil besed o rimskem	C
condita) 27,27,11; prevod G. Pobežin. [305]	Cicero,	O vedeževanju (De divinatione) 1,24,49;	C
sodni proces, v katerem je kot tožnik nastopil	Cicero,	ki je že s prvim v seriji govorov Proti Veresu	C
poznal celo bolje kot večina njegovih sodobnikov;	Cicero	v spisu O starosti (Cato maior de senectute	C
[338] Mommsen 282. [339]	Cicero,	Država (De republica) 1,17,27: ... numquam	C
[468] Sc. kot homo novus (l. 61 pr. Kr.);	Cicero	ga je zelo spoštoval. [469] Atijin oče je bil	C
and Aristots ingeine The pleasant vayne of	Cicero,	and of Quintiliane The judment high, here thou	C
slikarstvom ali kiparstvom (med drugim Aristotel,	Cicero	in Kvintilijan), občasno pa omenjajo celo podobnost	C
izgubljeno; v njem je napadla Teofrastova stališča (	Cicero,	O naravi bogov 1,93).Enainšestdeseti govor filozofa	C
retoriko in v naslednjih stoletjih sta ga prevzela	Cicero	in Kvintilijan; slednji je trdil, da je lahko	C
sramotno molčati in dovoliti poučevati Izokratu (	Cicero,	O govorniku 3,141).Takšna razporeditev bi nastanek	C
vplivom govornikov, kot sta denimo Demosten in	Cicero,	ki so bili uspešni v najrazličnejših situacijah	C
poučevati retoriko kot odgovor na Izokratov pouk (	Cicero,	O govorniku 3,141; Kvintilijan 3,1,14).Ko je	C
stisnjeno pestjo, retoriko pa z razprto dlanjo (	Cicero,	Govornik 113).To analogijo so navajali tudi	C
na obisku, zahvalni govor, kakršnega je imel	Cicero	pred senatom ob vrnitvi iz izgnanstva, ali čestitke	C
potrjuje dejstvo, da delo neposredno omenja šele	Cicero	v spisu O govorniku, ki ga je napisal leta 55	C
filozofijo in retoriko predgovor, ki ga je napisal	Cicero	okoli leta 89 pr. Kr. k svojemu priročniku O	C
posnemali od pozne antike pa do renesanse.	Cicero	je bil tedaj zelo mlad in kljub nekaterim izvirnim	C
(O določitvi snovi 1,1)	Cicero	je veliko let kasneje, ko si je že pridobil	C
manj posluha za formalni študij filozofije kot	Cicero.	Služilo pa je tudi kot eden izmed virov za razpravo	C
povedal pri razvijanju prikaza ali argumenta.	Cicero	je razpravljal o dialektičnih toposih v spisu	C
toposov v Retoriki 2,23 ali iz stoiških virov.	Cicero	je sledil Aristotelovim splošnim smernicam in	C
osrednja značilnost rimskega izobraževanja.	Cicero:	O določitvi snovi Cicero (106--43 pr. Kr.)	C
Cicero: O določitvi snovi	Cicero	(106--43 pr. Kr.) je bil največji rimski govornik	C
da so se dala zlahka zapomniti in uporabiti.	Cicero	je načrtoval podobne študije o vseh delih retorike	C
katerega del je naveden v četrtem poglavju.	Cicero	pravi: "Modrost brez govorništva državam malo	C
plemenitejše duše umaknile v filozofska razmišljanja.	Cicero	ne omenja imen, a verjetno je menil, da ta proces	C
tak način, da poslušalstvo prepričamo. Takrat	Cicero	še ni poznal Aristotelove Retorike iz prve roke	C
in besedam. Deli retorike, ki jih opisujejo	Cicero	in drugi, so očitno mišljeni kot pedagoški pripomoček	C
Preostanek dela je namenjen določitvi snovi.	Cicero	začne s Hermagorovo teorijo o stáseis in za	C
si storil," je odgovor: "Tega nisem storil."	Cicero	pozna štiri constitutiones: constitutio conjecturalis	C
topose, ki se v latinščini imenujejo loci.	Cicero	se na tem mestu ne posveča podrobnostim, ampak	C
njegovo razlikovanje med tremi vrstami retorike,	Cicero	in potemtakem tudi njegovi učitelji očitno niso	C
razlikujejo od Aristotelovih dialektičnih toposov.	Cicero	pravi, da obstajajo štiri "mesta" [loci], kjer	C
se da primer nasprotnikov ponižati. Podobno	Cicero	našteva topose, ki povečajo pozornost in sprejemljivost	C
pomembno, da je kratek, temeljit in jedrnat.	Cicero	še pristavi, da veljajo za členitev v filozofiji	C
zanimanji, nameni, dejanji, pripetljaji in govori.	Cicero	za vsako izmed teh lastnosti opredeli topose	C
prostoru, času, priložnosti, načinu in zmožnosti.	Cicero	pravi (1,44), da bodo vsi argumenti, ki jih	C
indukcija, ali ratiocinatio, dedukcija (1,51).	Cicero	navede posamezne primere za obe in nato na dolgo	C
entimeme.) Na koncu razprave o dokazovanju	Cicero	spet pripominja (1,77), da druge finese v argumentiranju	C
ali v nasprotju z govornikovim namenom. Nato	Cicero	pojasni vsako napako. Po Ciceronu (1,97) je	C
Torej ne gre za digresijo v dobesednem pomenu.	Cicero	kritizira zahtevo po digresiji, če je postavljena	C
conquestio ali zbujanje usmiljenja do govorca.	Cicero	za vsakega navaja topose.Tako kot na drugih	C
vodili primere na sodišču. V naslednjih letih je	Cicero	sam večkrat opravljal to vlogo.Tak način se	C
usluge in celo darila. V uvodu v drugo knjigo	Cicero	pravi (2,4), da je pri pisanju svojega dela	C
in zavračanja za vsako vrsto govora" (2,11).	Cicero	pravi (2,16), da vsako sklepanje izhaja iz primera	C
deprecatio]. Za vsako izmed naštetih kategorij	Cicero	navaja ustrezne topose, tako za obtoževanje	C
predstave o umetnostnih in neumetnostnih dokazih.	Cicero	razpravlja o toposih, ki sodijo pod dvoumje	C
primera, in opredelitev. Do tega mesta se je	Cicero	ukvarjal le s sodnim govorništvom.Sledi kratka	C
razprava o svetovalnem govorništvu (2,156--76).	Cicero	ugotavlja (2,156), da je pri sodnem govorništvu	C
imeli tradicije slavnostnih govorov, zato se	Cicero	in njegovi sodobniki za to zvrst niso zanimali	C
nekaterih kazenskih postopkih. Kako jo je uporabljal	Cicero,	lahko vidimo iz nekaterih primerov iz njegove	C
Retorika za Herenija Ker	Cicero	ni zapisal svojih zgodnjih študij o razporeditvi	C
istega učitelja ali šole in nakazuje, kaj bi imel	Cicero	povedati o drugih delih retorike. Nastala je	C
Rhetorica secunda. Čeprav avtor, prav tako kakor	Cicero,	retorične teorije ni prilagodil rimskim pravnim	C
Ciceronov dialog O govorniku	Cicero	je delal uspešno kariero tako v politiki kakor	C
poteptal veliko ustavno zagotovljenih pravic.	Cicero	je moral za eno leto v izgnanstvo.Po vrnitvi	C
Aristotelova Retorika je bila takrat že objavljena.	Cicero	jo je prebral in priredil nekatere Aristotelove	C
so največji govorniki tistega časa, ki jih je	Cicero	poznal v svoji mladosti, še posebno Lucij Licinij	C
pridobivanje simpatij pri poslušalcih. Poleg tega	Cicero	prilagodi svoje pojmovanje etosa rimskim sodnim	C
pojavi tudi v kasnejšem delu Govornik (69). Tu	Cicero	govori o officia oratoris, o "dolžnostih govornika	C
pravilnost, jasnost, okras in primernost. Te je	Cicero	podrobneje obravnaval v kasnejšem spisu Govornik	C
in o ritmu. Kot grški sofisti je bil tudi	Cicero	na podlagi lastnih izkušenj prepričan o moči	C
Ta bi moral biti resnično imeniten, saj je	Cicero	zelo blizu Kvintilijanovemu idealu.Kvintilijan	C
velike retorike. V znameniti sentenci pravi, da	Cicero	ni več ime za človeka, ampak za govorniško sposobnost	C
tradiciji so sledili avtor Retorike za Herenija,	Cicero	in Kvintilijan, pa tudi v kasnejših obdobjih	C
ker so omejili retoriko na ožje področje kot	Cicero	ali Kvintilijan in so bili potemtakem bliže	C
končne nagovore, s katerimi si je pridobil slavo	Cicero.	Donatova Umetnost gramatike	C
državljanske odličnosti, kot so jo pojmovali sofisti,	Cicero	in Kvintilijan.Nominalni cilj retorskih šol	C
standarden, izvora pa mu ne moremo določiti.	Cicero,	Dionizij in Kvintilijan ga očitno ne poznajo	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani