nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Leta 151 ga srečamo na položaju konzula, po padcu Korinta leta 146 je bil tudi član senatne komisije, ki je urejala ustanovitev nove province Ahaje. Cicero o njem poda sodbo, da je bil učen in tekočega, lepega jezika,[290] Polibij pa, da je bil brbljav (39,12,1).
Med pripadniki starejše generacije analistov bi lahko omenili še vrsto imen, npr. Publija Kornelija Scipiona (Publius Cornelius Scipio), sina slavnega Scipiona Afričana, o katerem Cicero pravi, da je napisal »zgodovino v grškem jeziku, prav prijetno branje«, in Gaja Acilija (Caius Acilius), senatorja, ki je leta 155 tolmačil govore že omenjenih grških filozofov Karneada Kritolaja in Diogena, vendar je o posameznih avtorjih znanega le malo ‐ včasih ne več kot skromna notica.
Prevladujoča osebnost tega obdobja je Katon Starejši (Marcus Porcius Cato Censorius Maior), vsestranski pisec, ki je bistveno vplival na razvoj rimskega zgodovinopisja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani