aškerc (372)

jima duši v zavezo, ki je svet več ne razruši. (	Aškerc)	5. Pred cerkvijo v Rothenburgu.	A
spreobrnil ... na čúdežen način ... NADUČITELJ:	Aškerc	... KOMAR: Na grmado - zaluči par knjig na	A
Anton	Aškerc:	Balade in romance Virtualna slovenska knjigarna	A
postorim in ko bezljanje po uradih se konča.	Aškerc	še vedno čaka pred Lekarno in kaže s prsti v	A
Antika - celjska knjigarna in antikvariat;	Aškerc	še vedno čaka pred Lekarno - pred glavno celjsko	A
doprsni kip Antona Aškerca, delo Cirila Cesarja;	Aškerc	je narejen tako, da z eno roko kaže v nebo,	A
Gledal je že sebe tam v prijazni sobani; na desni	Aškerc,	na levi Gregorčič ... in on se pogovarja razborito	A
si toči sladkega vina ...: ”Na zdravje, gospod	Aškerc!	Zakaj ne pijete, gospod Gregorčič?“ - in smeh	A
da redí nekaj lenuhov in postopačev. Rajni	Aškerc	je bil pesnik, zato so mu dali službo na magistratu	A
ANTON	AŠKERC	IN NJEGOVA DOBA Lepo je in pravično, da	B
poletje je umrl v Ljubljani slovenski pesnik Anton	Aškerc.	Umrl je v deželni bolnici, skoro popolnoma osamljen	B
zvestih, resnično pravih prijateljev. Anton	Aškerc	pa še teh osebnih prijateljev ni imel.Šele v	B
svobodomisleci pa so iznašli, da je bil tudi Anton	Aškerc	svobodomiseln in da je najbrž celo nosil na	B
kranjskim katoličanom je bil svobodomislec	Aškerc	važnejši od pesnika Aškerca in začeli so pljuvati	B
vodenost je naravnost s pestjo udaril Anton	Aškerc	.Celo desetletje, preden je izdal svojo prvo	B
puntih na Slovenskem: ”Stara pravda“. Če bi bil	Aškerc	v svojem življenju edinole te pesmi napisal	B
te strašne tragedije tako živo naslikal kakor	Aškerc	v svojih baladah o ”Stari pravdi“.Le par podob	B
ki tlačijo človeštvo k tlom. In on, Anton	Aškerc,	je bil med slovenskimi pesniki prvi, ki je odkril	B
navadnega, priskutnega, nepoetičnega. Šele	Aškerc	je videl poezijo tudi v grozoti, v bedi in bridkosti	B
poezijo, kamor med Slovenci še nihče pred njim.	Aškerc	ni bil socialist -- in takrat, po vseh pogojih	B
in zlasti v zadnjih svojih delih se je vračal	Aškerc	rad v dobo reformacij in kmečkih puntov; tudi	B
človek je v dnu svojega srca nečimrn in tudi	Aškerc	je bil človek, dovzeten za hvalo in čast; tisto	B
hvalisanje pripraviti takega pesnika, kakor je bil	Aškerc,	ob vsako samospoznanje.Vzroki morajo biti še	B
mučeništva, ki sta ga baje morala trpeti Gregorčič in	Aškerc.	* V tistih časih, ko je Gregorčičeva	B
slava že pojemala in ko se je oglasil Anton	Aškerc,	se je rojevalo na Slovenskem čisto novo gibanje	B
katoliški -- saj je objokaval svoj črni plašč --	Aškerc	pa dokazuje z vsako pesmijo, da sploh nikoli	B
vencem v roki hodil za procesijo. Če je bil	Aškerc	mož, je moral sleči svoj črni plašč in ni	B
poznejši rodovi bodo dobro vedeli, da v tem boju	Aškerc	ni bil ne mučenik, ne premaganec, temveč zmagovalec	B
ne Aškercu osebno, pač pa slovenski poeziji.	Aškerc	se je namreč začutil poklicanega propagatorja	B
A.	AŠKERC:	PESNITVE Težko mi je pisati o Aškercu.	B
tisti mladenič sem bil jaz. Kaj je bil takrat	Aškerc	mladim ljudem, vemo vsi, ki smo doživeli Mahničev	B
bila puhel zvok; bila je resnično, kakor bi	Aškerc	rekel, ”upesnitve vredna“. Mahnič je z brezobzirnim	B
realizem. Njegov oče in poglavitni besednik je bil	Aškerc.	Mi smo slutili in čutili, da je v tem realizmu	B
Pesem o svobodni misli, pa če jo je ponavljal	Aškerc	v stoterih oblikah in podobah, je bila takrat	B
potih, novim ciljem naproti -- kje je ostal	Aškerc?	Ostal je v Mahničevi dobi, in ker je tam ostal	B
njega. Mi drugi, ki smo vedeli, kaj nam je bil	Aškerc	in kako visokoje njegovo mesto v zgodovini slovenske	B
ANTON	AŠKERC	I Kakor drugod, tako so govorili	B
torej velika senzacija, katero je obudil Anton	Aškerc	s svojimi najnovejšimi poezijami; zakaj v njih	B
pretresujoči legendi o Satanovi smrti nam razgrinja	Aškerc	pred očmi v krepkih, jasnih konturah vso bedo	B
III	Aškerc	je v svojem ustvarjanju realist, zato slika	B
po nedolžnem steklu ... Tem sofistom odgovarja	Aškerc	s svojim krepkim slogom: -- -- -- --	B
obraz, a takoj se spet izgubi v vrtincu ...	Aškerc	si izbere za romanco ali balado navadno en sam	B
če jo prečita trikrat po vrsti. * To je	Aškerc:	pesnik z velikanskim obzorjem, najblažjo dušo	B
narodu ne more biti popularen pesnik, kakršen je	Aškerc.		B
omenim ponesrečenega uvoda in pa načina, kako je	Aškerc	uredil te pesmi.Uvod je pisan tako, da dirne	B
neprijetno vsakogar, ki pozna Kettejev pomen.	Aškerc	je pisal o njem v tonu, kot da je imel opravka	B
razvil njihov talent do najlepšega cveta. Anton	Aškerc	je napisal knjigi kratek predgovor s pesnikovim	B
kasneje v ”Ljubljanskem zvonu“ je objavil Anton	Aškerc	svoje prve pesmi, ki so pri priči zbudile splošno	B
učinkoval Aškerčev ton ko krepka, sveža sapa.	Aškerc	je pretežno epik; njegov trdi, preveč določni	B
bil takrat na vrhuncu svoje veljave, je bil	Aškerc,	toda on je bil osamljen.Takrat so nastopili	B
sočutje in prijateljsko uslužnost; Govekarju se je	Aškerc	smilil in s svojim feljtonom ni nameraval drugega	B
je vedel, da so Govekarjeve besede laž. Ne	Aškerc	ne Govekar nima pravice, da bi govoril s posebnim	B
govoril s posebnim protektorstvom o Ketteju.	Aškerc	je bil predstavljen Ketteju na smrtni postelji	B
Tudi je neresnica, kar pravi Govekar, da ima	Aškerc	kake zasluge za pesniško kariero Kettejevo.	B
Nauki, ki nama jih je svoj čas tu pa tam dajal	Aškerc,	so bili tako naivni, da ne bi dosegel Kette	B
bi nikoli govoril o tem, -- ali izzval me je	Aškerc	s svojim neumnim uvodom in Govekar s svojim	B
pripovedovanju ... Pisal sem v svoji oceni, da je	Aškerc	Kettejeve pesmi kvaril ter da jih lepo število	B
Aškerca samega. V uvodu in v privatnih pismih trdi	Aškerc	čisto jasno, da je pesmi izpuščal in da je nekatere	B
in da je nekatere ”popravljal“; in tudi ko bi	Aškerc	tega ne trdil sam: -- meni so znane posamezne	B
razpolago je mnogo drugih. V kratkem času je izdal	Aškerc	dvoje novih knjig. Nepotrebno je, da bi ti pravil	B
romance. S svojima prvima zbirkama si je pridobil	Aškerc	zasluženo slavo in jaz sem med tistimi, ki so	B
slavo najglasneje oznanjali. Pozneje pa je	Aškerc	propadal, dokler ni v svojih zadnjih delih popolnoma	B
našel mesta, da bi svoje misli povedal ljudem.	Aškerc	piše danes lahko največje budalosti -- in jih	B
Sentimentalnost je nezrelost!“ Tako je dejál	Aškerc	v zadnji številki letošnjega ”Zvona“; toda Aškerc	B
Aškerc v zadnji številki letošnjega ”Zvona“; toda	Aškerc	ni imel čisto prav; zakáj sentimentalnost, kakor	B
suhoparna in prozáična. Takó dela zdaj tudi	Aškerc	in jaz sem prepričan, da se zgodi z njegovimi	B
vdoklasiki -- Gregorčič. Gestrin. Pagliaruzzi. VI.	Aškerc.	VII.	B
reakcijo. Reakcija je prišla, prišel je Anton	Aškerc	, od najmlajše generacije z navdušenjem in občudovanjem	B
po svobodni misli -- posebno v književnosti.	Aškerc	se mu je z vsem temperamentom, z vso močjó svojega	B
knjigah popolnoma izginila. Razlaga pa je tá:	Aškerc	je ostal, kjer je bil, mladina pa je hitela	B
je bil priboril s prvima dvema knjigama. --	Aškerc	si ni napravil svoje literarne šole, ni imel	B
glasnika liberalnih idealov sta bila Gregorčič in	Aškerc.	Po smrti Gregorčičevi so ga klerikalci kratkomal	B
ah žalost: liberalizem je romal v arhiv in	Aškerc	je arhivar njegov.Leto za letom je bilo očitnejše	B
pa ne več v srcu ... Knjigo za knjigo je metal	Aškerc	na cesto; in nas, ki smo ga ljubili, je bilo	B
nego bi bil govoril jaz. Toda kakor je bil	Aškerc	nekoč glasnik liberalne ”svobode“, tako je danes	B
je posebno važen, ker je znak liberalne dobe.	Aškerc	roma brez nehanja. Ampak, kakor kažejo njegove	B
svojih lepih pesmi pa do današnjega dné se potepa	Aškerc	po tujini in po davnini.Ne, da bi prinesel kulturni	B
do smrti razjokal ob rahli Mahničevi sapici;	Aškerc	pa je navsezadnje vso brkljarijo pustil na mini	B
svoji slavi in v vsem svojem priznanju; realist	Aškerc	ne pozna ”dekadence“ in vodi kampanjo proti	B
razumeli tudi slovenski kulturniki. Pesnik Anton	Aškerc	ga je prepesnil v dramatično epsko bajko, ki	B
kritični pisci objavljali o Aškerčevi priredbi.	Aškerc	se je sicer okvirno držal prvotnega zapisa pripovedke	B
razlogov. . / . / stran 34 . / Priznanje pa je	Aškerc	žel v liberalnem taboru.Tako je J. Merhar	B
dnevnemu bogu ‒ soncu. F. Govekar sodi, da se je	Aškerc	izkazal kot mojster (Slovan 2, 1903-4).In J	B
obieskigasse, 14. II 15. 5 Blagorodni gospod	Aškerc!	Prav odkrito me veselí, da ima ”Zvon“ vendar	B
Okoli 10. marca 1900] Velecenjeni gospod	Aškerc!	Pošiljam Vam dvoje novel, ki sem Vam jih	B
19. [14. aprila 1904] Velecenjeni g.	Aškerc!	Jako čudno se mi je zdelo, ko so se spravili	B
svojim preganjavcem in grobokopom. Ne mi, gospod	Aškerc,	mi Vas ne pokopavamo; pokvarili so Vas in pokopávajo	B
novega o Aškercu: Govékar mi je pisal, da si	Aškerc	ne upa objaviti moje ”Pravljice za lahkomiselne	B
ljudi“, ker da se bojí - konfiskacije! Ubogi	Aškerc!	Ta novela pride zdaj v ”Narodu“ ...	B
stare, kakor poezija sama; to je potrdil tudi	Aškerc,	ko je dejal, da so ga tiste pesmi spominjale	B
pa na Heineja ... Moderna sta zdaj v nas samó	Aškerc	in Kette, katerima se mislim pridružiti jaz	B
Tavčarjevih mislij o mojih ”delirijih“ tudi	Aškerc	in Zupančič.Kakó lavira Aškerc okoli različnih	B
delirijih“ tudi Aškerc in Zupančič. Kakó lavira	Aškerc	okoli različnih ”struj“, to je že naravnost	B
stvarí, o katerih se samó čudim, da jih je mogel	Aškerc	sprejeti v svojo knjigo (”Moderna balada“,	B
nikomur ne bile ljube; niti meni ne. In napósled:	Aškerc	je pisal o meni prelaskavo kritiko; da bi jaz	B
opomnil bom pač nalahko nekatere nedostatke; -	Aškerc	pa mora vendar vedeti, kakó se sodi o njegovi	B
povedal tísto, kar bom v ”Narodu“ zamolčal.	Aškerc	misli, da ga ne spoštujemo več, da smo ga ”vrgli	B
zavisti (ko je ocenjal ”Rudo“). - Kette je mrtev;	Aškerc	ni imel njegove osebe pred očmí in zató ni vedel	B
je to vaša krivda. . / . / stran 149 . / -	Aškerc	je seveda res izpuščal, - saj zatrjuje to sam	B
ni bilo mogoče. Govékar mi je nasvétoval in	Aškerc	me je vzpodbujal, naj - izdam svoje pesmi.To	B

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani