nova beseda iz Slovenije
jima duši v zavezo, ki je svet več ne razruši. ( | Aškerc) | 5. Pred cerkvijo v Rothenburgu. | A |
spreobrnil ... na čúdežen način ... NADUČITELJ: | Aškerc | ... KOMAR: Na grmado - zaluči par knjig na | A |
Anton | Aškerc: | Balade in romance Virtualna slovenska knjigarna | A |
postorim in ko bezljanje po uradih se konča. | Aškerc | še vedno čaka pred Lekarno in kaže s prsti v | A |
Antika - celjska knjigarna in antikvariat; | Aškerc | še vedno čaka pred Lekarno - pred glavno celjsko | A |
doprsni kip Antona Aškerca, delo Cirila Cesarja; | Aškerc | je narejen tako, da z eno roko kaže v nebo, | A |
Gledal je že sebe tam v prijazni sobani; na desni | Aškerc, | na levi Gregorčič ... in on se pogovarja razborito | A |
si toči sladkega vina ...: ”Na zdravje, gospod | Aškerc! | Zakaj ne pijete, gospod Gregorčič?“ - in smeh | A |
da redí nekaj lenuhov in postopačev. Rajni | Aškerc | je bil pesnik, zato so mu dali službo na magistratu | A |
ANTON | AŠKERC | IN NJEGOVA DOBA Lepo je in pravično, da | B |
poletje je umrl v Ljubljani slovenski pesnik Anton | Aškerc. | Umrl je v deželni bolnici, skoro popolnoma osamljen | B |
zvestih, resnično pravih prijateljev. Anton | Aškerc | pa še teh osebnih prijateljev ni imel.Šele v | B |
svobodomisleci pa so iznašli, da je bil tudi Anton | Aškerc | svobodomiseln in da je najbrž celo nosil na | B |
kranjskim katoličanom je bil svobodomislec | Aškerc | važnejši od pesnika Aškerca in začeli so pljuvati | B |
vodenost je naravnost s pestjo udaril Anton | Aškerc | .Celo desetletje, preden je izdal svojo prvo | B |
puntih na Slovenskem: ”Stara pravda“. Če bi bil | Aškerc | v svojem življenju edinole te pesmi napisal | B |
te strašne tragedije tako živo naslikal kakor | Aškerc | v svojih baladah o ”Stari pravdi“.Le par podob | B |
ki tlačijo človeštvo k tlom. In on, Anton | Aškerc, | je bil med slovenskimi pesniki prvi, ki je odkril | B |
navadnega, priskutnega, nepoetičnega. Šele | Aškerc | je videl poezijo tudi v grozoti, v bedi in bridkosti | B |
poezijo, kamor med Slovenci še nihče pred njim. | Aškerc | ni bil socialist -- in takrat, po vseh pogojih | B |
in zlasti v zadnjih svojih delih se je vračal | Aškerc | rad v dobo reformacij in kmečkih puntov; tudi | B |
človek je v dnu svojega srca nečimrn in tudi | Aškerc | je bil človek, dovzeten za hvalo in čast; tisto | B |
hvalisanje pripraviti takega pesnika, kakor je bil | Aškerc, | ob vsako samospoznanje.Vzroki morajo biti še | B |
mučeništva, ki sta ga baje morala trpeti Gregorčič in | Aškerc. | * V tistih časih, ko je Gregorčičeva | B |
slava že pojemala in ko se je oglasil Anton | Aškerc, | se je rojevalo na Slovenskem čisto novo gibanje | B |
katoliški -- saj je objokaval svoj črni plašč -- | Aškerc | pa dokazuje z vsako pesmijo, da sploh nikoli | B |
vencem v roki hodil za procesijo. Če je bil | Aškerc | mož, je moral sleči svoj črni plašč in ni | B |
poznejši rodovi bodo dobro vedeli, da v tem boju | Aškerc | ni bil ne mučenik, ne premaganec, temveč zmagovalec | B |
ne Aškercu osebno, pač pa slovenski poeziji. | Aškerc | se je namreč začutil poklicanega propagatorja | B |
A. | AŠKERC: | PESNITVE Težko mi je pisati o Aškercu. | B |
tisti mladenič sem bil jaz. Kaj je bil takrat | Aškerc | mladim ljudem, vemo vsi, ki smo doživeli Mahničev | B |
bila puhel zvok; bila je resnično, kakor bi | Aškerc | rekel, ”upesnitve vredna“. Mahnič je z brezobzirnim | B |
realizem. Njegov oče in poglavitni besednik je bil | Aškerc. | Mi smo slutili in čutili, da je v tem realizmu | B |
Pesem o svobodni misli, pa če jo je ponavljal | Aškerc | v stoterih oblikah in podobah, je bila takrat | B |
potih, novim ciljem naproti -- kje je ostal | Aškerc? | Ostal je v Mahničevi dobi, in ker je tam ostal | B |
njega. Mi drugi, ki smo vedeli, kaj nam je bil | Aškerc | in kako visokoje njegovo mesto v zgodovini slovenske | B |
ANTON | AŠKERC | I Kakor drugod, tako so govorili | B |
torej velika senzacija, katero je obudil Anton | Aškerc | s svojimi najnovejšimi poezijami; zakaj v njih | B |
pretresujoči legendi o Satanovi smrti nam razgrinja | Aškerc | pred očmi v krepkih, jasnih konturah vso bedo | B |
III | Aškerc | je v svojem ustvarjanju realist, zato slika | B |
po nedolžnem steklu ... Tem sofistom odgovarja | Aškerc | s svojim krepkim slogom: -- -- -- -- | B |
obraz, a takoj se spet izgubi v vrtincu ... | Aškerc | si izbere za romanco ali balado navadno en sam | B |
če jo prečita trikrat po vrsti. * To je | Aškerc: | pesnik z velikanskim obzorjem, najblažjo dušo | B |
narodu ne more biti popularen pesnik, kakršen je | Aškerc. | B | |
omenim ponesrečenega uvoda in pa načina, kako je | Aškerc | uredil te pesmi.Uvod je pisan tako, da dirne | B |
neprijetno vsakogar, ki pozna Kettejev pomen. | Aškerc | je pisal o njem v tonu, kot da je imel opravka | B |
razvil njihov talent do najlepšega cveta. Anton | Aškerc | je napisal knjigi kratek predgovor s pesnikovim | B |
kasneje v ”Ljubljanskem zvonu“ je objavil Anton | Aškerc | svoje prve pesmi, ki so pri priči zbudile splošno | B |
učinkoval Aškerčev ton ko krepka, sveža sapa. | Aškerc | je pretežno epik; njegov trdi, preveč določni | B |
bil takrat na vrhuncu svoje veljave, je bil | Aškerc, | toda on je bil osamljen.Takrat so nastopili | B |
sočutje in prijateljsko uslužnost; Govekarju se je | Aškerc | smilil in s svojim feljtonom ni nameraval drugega | B |
je vedel, da so Govekarjeve besede laž. Ne | Aškerc | ne Govekar nima pravice, da bi govoril s posebnim | B |
govoril s posebnim protektorstvom o Ketteju. | Aškerc | je bil predstavljen Ketteju na smrtni postelji | B |
Tudi je neresnica, kar pravi Govekar, da ima | Aškerc | kake zasluge za pesniško kariero Kettejevo. | B |
Nauki, ki nama jih je svoj čas tu pa tam dajal | Aškerc, | so bili tako naivni, da ne bi dosegel Kette | B |
bi nikoli govoril o tem, -- ali izzval me je | Aškerc | s svojim neumnim uvodom in Govekar s svojim | B |
pripovedovanju ... Pisal sem v svoji oceni, da je | Aškerc | Kettejeve pesmi kvaril ter da jih lepo število | B |
Aškerca samega. V uvodu in v privatnih pismih trdi | Aškerc | čisto jasno, da je pesmi izpuščal in da je nekatere | B |
in da je nekatere ”popravljal“; in tudi ko bi | Aškerc | tega ne trdil sam: -- meni so znane posamezne | B |
razpolago je mnogo drugih. V kratkem času je izdal | Aškerc | dvoje novih knjig. Nepotrebno je, da bi ti pravil | B |
romance. S svojima prvima zbirkama si je pridobil | Aškerc | zasluženo slavo in jaz sem med tistimi, ki so | B |
slavo najglasneje oznanjali. Pozneje pa je | Aškerc | propadal, dokler ni v svojih zadnjih delih popolnoma | B |
našel mesta, da bi svoje misli povedal ljudem. | Aškerc | piše danes lahko največje budalosti -- in jih | B |
Sentimentalnost je nezrelost!“ Tako je dejál | Aškerc | v zadnji številki letošnjega ”Zvona“; toda Aškerc | B |
Aškerc v zadnji številki letošnjega ”Zvona“; toda | Aškerc | ni imel čisto prav; zakáj sentimentalnost, kakor | B |
suhoparna in prozáična. Takó dela zdaj tudi | Aškerc | in jaz sem prepričan, da se zgodi z njegovimi | B |
vdoklasiki -- Gregorčič. Gestrin. Pagliaruzzi. VI. | Aškerc. | VII. | B |
reakcijo. Reakcija je prišla, prišel je Anton | Aškerc | , od najmlajše generacije z navdušenjem in občudovanjem | B |
po svobodni misli -- posebno v književnosti. | Aškerc | se mu je z vsem temperamentom, z vso močjó svojega | B |
knjigah popolnoma izginila. Razlaga pa je tá: | Aškerc | je ostal, kjer je bil, mladina pa je hitela | B |
je bil priboril s prvima dvema knjigama. -- | Aškerc | si ni napravil svoje literarne šole, ni imel | B |
glasnika liberalnih idealov sta bila Gregorčič in | Aškerc. | Po smrti Gregorčičevi so ga klerikalci kratkomal | B |
ah žalost: liberalizem je romal v arhiv in | Aškerc | je arhivar njegov.Leto za letom je bilo očitnejše | B |
pa ne več v srcu ... Knjigo za knjigo je metal | Aškerc | na cesto; in nas, ki smo ga ljubili, je bilo | B |
nego bi bil govoril jaz. Toda kakor je bil | Aškerc | nekoč glasnik liberalne ”svobode“, tako je danes | B |
je posebno važen, ker je znak liberalne dobe. | Aškerc | roma brez nehanja. Ampak, kakor kažejo njegove | B |
svojih lepih pesmi pa do današnjega dné se potepa | Aškerc | po tujini in po davnini.Ne, da bi prinesel kulturni | B |
do smrti razjokal ob rahli Mahničevi sapici; | Aškerc | pa je navsezadnje vso brkljarijo pustil na mini | B |
svoji slavi in v vsem svojem priznanju; realist | Aškerc | ne pozna ”dekadence“ in vodi kampanjo proti | B |
razumeli tudi slovenski kulturniki. Pesnik Anton | Aškerc | ga je prepesnil v dramatično epsko bajko, ki | B |
kritični pisci objavljali o Aškerčevi priredbi. | Aškerc | se je sicer okvirno držal prvotnega zapisa pripovedke | B |
razlogov. . / . / stran 34 . / Priznanje pa je | Aškerc | žel v liberalnem taboru.Tako je J. Merhar | B |
dnevnemu bogu ‒ soncu. F. Govekar sodi, da se je | Aškerc | izkazal kot mojster (Slovan 2, 1903-4).In J | B |
obieskigasse, 14. II 15. 5 Blagorodni gospod | Aškerc! | Prav odkrito me veselí, da ima ”Zvon“ vendar | B |
Okoli 10. marca 1900] Velecenjeni gospod | Aškerc! | Pošiljam Vam dvoje novel, ki sem Vam jih | B |
19. [14. aprila 1904] Velecenjeni g. | Aškerc! | Jako čudno se mi je zdelo, ko so se spravili | B |
svojim preganjavcem in grobokopom. Ne mi, gospod | Aškerc, | mi Vas ne pokopavamo; pokvarili so Vas in pokopávajo | B |
novega o Aškercu: Govékar mi je pisal, da si | Aškerc | ne upa objaviti moje ”Pravljice za lahkomiselne | B |
ljudi“, ker da se bojí - konfiskacije! Ubogi | Aškerc! | Ta novela pride zdaj v ”Narodu“ ... | B |
stare, kakor poezija sama; to je potrdil tudi | Aškerc, | ko je dejal, da so ga tiste pesmi spominjale | B |
pa na Heineja ... Moderna sta zdaj v nas samó | Aškerc | in Kette, katerima se mislim pridružiti jaz | B |
Tavčarjevih mislij o mojih ”delirijih“ tudi | Aškerc | in Zupančič.Kakó lavira Aškerc okoli različnih | B |
delirijih“ tudi Aškerc in Zupančič. Kakó lavira | Aškerc | okoli različnih ”struj“, to je že naravnost | B |
stvarí, o katerih se samó čudim, da jih je mogel | Aškerc | sprejeti v svojo knjigo (”Moderna balada“, | B |
nikomur ne bile ljube; niti meni ne. In napósled: | Aškerc | je pisal o meni prelaskavo kritiko; da bi jaz | B |
opomnil bom pač nalahko nekatere nedostatke; - | Aškerc | pa mora vendar vedeti, kakó se sodi o njegovi | B |
povedal tísto, kar bom v ”Narodu“ zamolčal. | Aškerc | misli, da ga ne spoštujemo več, da smo ga ”vrgli | B |
zavisti (ko je ocenjal ”Rudo“). - Kette je mrtev; | Aškerc | ni imel njegove osebe pred očmí in zató ni vedel | B |
je to vaša krivda. . / . / stran 149 . / - | Aškerc | je seveda res izpuščal, - saj zatrjuje to sam | B |
ni bilo mogoče. Govékar mi je nasvétoval in | Aškerc | me je vzpodbujal, naj - izdam svoje pesmi.To | B |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |