nova beseda iz Slovenije
nadomestil z novimi in najnovejšimi, katere je | Aškerc | okomplimentiral, - Bežek pa vzdihal, da nikakor | B |
prav za prav lirične romance à la ”Heléna“. | Aškerc | mi je dejal, naj prodam rokopis Bambergu.Tému | B |
postal pet pesmij z naslovom ”Dunajski večeri“. | Aškerc | jih je zeló navdušeno pozdravil, Bežek pa je | B |
skupaj 30 fl, rokopis omenjene knjige v zastavo. | Aškerc | mi je že pisal, da jo vsprejme z veseljem v | B |
literarnih krogih“ zaradi mene velik dirindaj. - | Aškerc | izdá torej izbrane Kettejeve pesmi!!Ali ni | B |
tako vlačugarsko znana, da jo je oskrunil celó | Aškerc. | -- Takrat bomo videli, ”gdje je vjera, gdje li | B |
itd. -- vse to je že banalno, odkar je poet | Aškerc, | filozof Mahnič in umetnik Zajc. Ampak to | B |
izročil Schwentnerju, najbrž ne bodo igrali; | Aškerc | je ud intendance in Govekar je tajnik našega | B |
bil Kette in kakó se mora govoriti o njem. | Aškerc | nima pojma o njegovi vrednosti: majhen dokaz | B |
in jaz svoje pesmi skupaj pod eno kuverto in | Aškerc | je bil dolgo časa trdno uverjen, da je zložil | B |
individualitetah“! - Takó krasen pesnik, kot je bil | Aškerc, | - pa kaj je naredila iz njega Ljubljana s svojo | B |
”‚Zvon‘ je vaš, samó če hočete. | Aškerc, | Cankar, Kette, Zupančič in Eller naj okupirajo | B |
najmanjše vejice. Pesmi mu seveda pošljem, zakaj | Aškerc | je toliko pameten, da pustí stvar pri miru, | B |
formalista in jokavega pridigarja! - Murna je menda | Aškerc | okomplimentiral.Reci mu, da mu čestitam! | B |
jih imam nekaj. Zeló me jezí, da je prijavil | Aškerc | v tej številki neko mojo staro budalost. - | B |
katerega sem prišel šele pred kratkim, da je | Aškerc | eden izmed najnevednejših med nevednimi in da | B |
To je njen višek? | Aškerc, | najslabši slovenski kritik in sploh najslabši | B |
sedeli korifeje ljubljanske nevednosti: Govekar, | Aškerc, | Šubic itd.Niti jednega umetnika, ne jednega | B |
obrito in počesano. Takó se n. pr. bojím, da si | Aškerc | ne bo upal pustiti pasirati nespremenjene tiste | B |
si mi, kakó dvoumno in zavistno se je izrazil | Aškerc | o moji igri.Ob jednem s tvojim pismom sem prejel | B |
živé narodovi vodniki in učitelji á la Govekar, | Aškerc | itd.- In to je cvet liberalizma kranjskega; | B |
List“, si napravi lahko kompliment. Govekar in | Aškerc | sta čisto iz sebe; včeraj sem dobil od obéh | B |
opravičevánja, zatrjávanja prijateljstva, itd. | Aškerc | imenuje tistega feljtonista ”barabo“, pravi | B |
Obširno Ti danes ne morem pisati. - | Aškerc | je menda popolnoma obnorel; vede se strahovito | B |
naslovom ”Pravljica za lahkomiselne ljudí“, pa je | Aškerc | ni objavil deloma zató, ker je malo preveč predrzna | B |
ne pride na naš oder pod sedanjo intendanco. | Aškerc | me sovraži kakor samega... Zanimalo Vas bo, da | B |
12 prostih eksemplarov. Slišal sem, da misli | Aškerc | proč od ”Zvona“.Napravil bi uslugo slovenski | B |
je šele zdaj odgovoril na moja pisma. Ko je | Aškerc | urejeval prvo izdajo Ketteja, mu je izročil | B |
jaz, ker če bi pisali drugi literatje, bi | Aškerc | nazadnje céle slovenske literature načelno ne | B |
slovenskih časopisov, ampak povedali so mi, da se je | Aškerc | ob mene obregnil.Če se mi posreči dobiti tisto | B |
skisani. Govekar n. pr. je že popolen filistejec, | Aškerc | je kompleten idijot itd.Dekleta, ki sem jih | B |
pripoveduješ; jaz sem podoba absolutne klavernosti; | Aškerc | je ták, da se boš zakrohotal: skoraj nič karikiran | B |
Vendar ne seže Zupančiču niti do kolén. - | Aškerc | bo postal v Ljubljani popolen filister; Govekar | B |
Govekarjeva zadnja novela je bila šund, a | Aškerc | se je docéla pootročil.Z Zupančičem sva mu pisala | B |
nekaj čudovítega. In kakšen vvod je napisal | Aškerc? | To je škandal. | B |
tako silno jezo nad ljubljanskimi literati. | Aškerc | je čisto navaden tepec.On misli, da je prorok | B |
dobim izražene vse skupaj lepše in preciznejše. | Aškerc | je tisti literat, ki ga čitajo zdaj (o njegovih | B |
ni šla ujma mimo. Ta motiv je uporabil Anton | Aškerc | v pesmi Atila in slovenska kraljica.V jami na | C |
jezikoslovec). V začetku 20. stoletja je Anton | Aškerc | zagrmel: "Pametni ljudje so še vsekdar pisali | C |
ustvarjali Jenko, Levstik, Gregorčič, Stritar in | Aškerc | ter so se s šibkimi toni oglasili Cegnar, Svetličič | C |
Levstik (1831-1887), Simon Gregorčič in Anton | Aškerc. | Levstik je bolj ali manj navezan na klasicistični | C |
Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. Anton | Aškerc | (1856-1912) še vedno ostaja v spajanju klasicistične | C |
zapuščene (Š 341-343) in Sirote Jerice (Š 350-351). | Aškerc | pa tragičnost omenjenih pesmi omili z ironično | C |
pesmi Tri ptice, Botra in Ponočna potnica. | Aškerc | tematizira tudi motiv kralja Matjaža (Kralj | C |
socialni upor proti oblastnikom. V svojo pesem | Aškerc | priklicuje tisto vsebino ljudske pesmi (Š 626 | C |
citiral tudi jaz sam doma ..." (podčrtala avt.). ( | Aškerc, | ZD I, 1946: 386-387.) Aškerčevo kasnejše oblikovanje | C |
individualnega s kolektivnim v umetniško celoto ( | Aškerc, | Levstik, Stritar). Prvi tok slovenske ponarodele | C |
Simon Jenko - Knezov zet => metatekst 2: Anton | Aškerc | - Vojakova nevesta => (metatekst 3: Anton Hribar | C |
predlogo ne navezuje z namenom posnemati jo. | Aškerc | je isto stvar povedal podobno, skrčil je zgodbo | C |
Matjaž (1870) => metatekst 5 (tip C): Anton | Aškerc | -Kralj Matjaž (1885) => metatekst 6 (tip C) | C |
12 Anton | Aškerc: | POSLEDNJE PISMO (1883), Zbrano delo I, Ljubljana | C |
M 2 Anton | Aškerc: | Vojakova nevesta (1890), Zbrano delo I, Ljubljana | C |
svojstva narodne in dovršene umetne pesmi." ( | Aškerc, | ZD I, 1946: 343.) Empirični citat je v tem | C |
(Kocjan 2001: 115-116.) | Aškerc | je pisal Levcu: "... Jezdečeva nevesta je, kakor | C |
bi tudi jaz smel tega motiva poslužiti se." ( | Aškerc, | ZD I, 1946: 386-387.) Toda Bürger se prav gotovo | C |
rešitelju ljudstva iz stisk, tudi drugače kot | Aškerc | v pesmi o kralju Matjažu.Vizija Cankarjevega | C |
stan. To ljudsko izročilo je uporabil Anton | Aškerc | v Celjski romanci. Za potrditev podatkov o celjskih | C |
Pomembna slovenska avtorja balad sta *Prešeren in | Aškerc, | od sodobnih pesnikov pa Menart. balada, starofranc | C |
dan: 1856 Rodil se je slovenski pesnik Anton | Aškerc | (umrl leta 1912), vodilni epik začetka 20. stoletja | D |
prebrati črke. O, moj bog, res so bili tam, | Aškerc, | Bevk, Cankar. Cankar, Moje življenje.Vzela sem | D |
starejša in novejša romantična poezija, nato | Aškerc | in ljudsko pesništvo, po prihodu na Dunaj pa | D |
Ivana Hribarja, pobudo pa je dal pesnik Anton | Aškerc. | Županu je svetoval, naj izvede javno akcijo za | D |
različne namene. Do konca leta 1904, ko je | Aškerc | izdal obsežno verzifikacijo Primož Trubar, je | D |
svobodomislecih je bil za to stvar najbolj vnet Anton | Aškerc, | ki je poleg omenjene pesnitve objavil še kup | D |
Zgodbo si je namreč izmislil njen mentor Anton | Aškerc, | ki si kratko malo ni mogel predstavljati, da | D |
epika (France Prešeren, Simon Gregorčič, Anton | Aškerc, | Dragotin Kette, Ivan Cankar, Josip Murn, Alojz | D |
veliko poezije je arhaične, kot bi jo napisal | Aškerc. | Če pa naletiš na nadarjenega človeka, gre za | D |
Vsaj za mulca, no. | Aškerc | je bil naš Stephen King, ni kaj. Telesni čuvaj | D |
prosveta, to naša bo osveta, bi nam zapel naš stari | Aškerc. | Kultura in prosveta, to naša je prioriteta, nam | D |
vzgoji in izobraževanju v osnovni šoli, Alenka | Aškerc | Mikeln za posebno uspešno vzgojno-izobraževalno | D |
farji« in »dohtarji teologije«, Gregorčič in | Aškerc | pišeta o tem, da bosta zapustila duhovniški | D |
obiska arhiva ponavadi odhajajo navdušeni. Tudi | Aškerc, | ki kot vodja ljubljanskega mestnega arhiva velja | D |
so med drugim priobčili sporočilce, ki ga je | Aškerc | napisal zadnjega dne avgusta, preden je septembra | D |
snažilci često brezvestni ljudje.« Podpisanemu z » | Aškerc, | arhivar« je župan Hribar na začetku septembra | D |
Mencinger, Jurčič, Tavčar, Stritar, Kersnik, | Aškerc, | Cankar (kar 30 knjig!),Župančič, Murn, Kette | D |
ves narod obrnil proti Vzhodu in čakal, niti | Aškerc, | ki je iz globine sto let nespremenjenega učnega | D |
Aškerčeve nagrade ravno v Mestni hiši, saj je bil | Aškerc | mestni arhivar.Slavnostni govornik dr. Vasilij | D |
pričakovanja. Šolsko kulturno društvo Anton | Aškerc | je za koncert v dvorani Golovec tokrat prejelo | D |
Franc Sušnik, v njih pa se najde tudi Anton | Aškerc. | Knjigo je občuteno ilustriral Stojan Špegel. | D |
pisanje. Ostali so v globinah neprebranih Zvonov. | Aškerc | je v tistih časih pisal različne dolge poeme | D |
prizorišče pa je »sodobna Ljubljana«. Anton | Aškerc | (»tragedija slovenskega liberalizma«) je bil | D |
predsednika Sama Štanteta še Gregor Jan in Anton | Aškerc, | je v soglasju z nadzornim svetom družbe, katerega | D |
bo, bo! Bral Ljubljanski zvon letnik 1903. | Aškerc | je toliko objavljal, da je še danes po sto letih | D |
jezikoslovec). V začetku 20. stoletja je Anton | Aškerc | zagrmel: »Pametni ljudje so še vsekdar pisali | D |
koordinatorica Unescovih šol v Sloveniji Alenka | Aškerc | Mikeln, ki je tudi ravnateljica OŠ Cirila Kosmača | D |
1912 V Ljubljani je umrl slovenski pesnik Anton | Aškerc. | 1943 Madžarski novinar László Biró je prejel | D |
starši niti niso italijanske narodnosti. Alenka | Aškerc | Mikeln, ravnateljica piranske osnovne šole Cirila | D |
nam je po dogodku povedala ravnateljica Alenka | Aškerc | Mikeln.Dejala je, da so primer dodobra raziskali | D |
Če ti je ljubo, smeš ... Menda je Anton | Aškerc | neki apartni dami, ki ga je skušala počastiti | D |
osnutki) in portretov javnih osebnosti (Cankar, | Aškerc, | general Maister, kralj Aleksander).V Galeriji | D |
vpisanega nobenega učenca. Kot je povedal Ludvik | Aškerc, | ravnatelj Poklicne in tehniške strojne šole | D |
pripravljeni tudi v prihodnosti,« je povedal | Aškerc. | Eden izmed njihovih najboljših dijakov Andrej | D |
satirik in prvi ljubljanski mestni arhivar Anton | Aškerc | (umrl 1912). 1878 Rodil se je ameriški psiholog | D |
Lidija Andolšek Jeras, Zoran Marij Arnež, Alenka | Aškerc | Mikeln, Darja Barlič Magajna, Andrej Bauer, | D |
prejšnje križanke Vodoravno: 1. žurnal, 7. | Aškerc, | 13. Ariane, 14. skalar, 15. retje, 16. Per, | D |
skromna in včasih komična. Znano je, da je Anton | Aškerc | na stara leta začutil, da je njegovo srce bliže | D |
Tako je blaznega vrtečega se derviša opisal | Aškerc | v baladi Firduzi in derviš. Pripadniki tega | D |
ljudje, najprej Beata Šumej Kanduti, za njo Anton | Aškerc | in končno Samo Štante, ki je na čelu uprave | D |
debil, 25. belo, 26. Arber, 26. Arsov, 28. | Aškerc, | 30. Aniene, 31. Litvak, 32. lusnec.Navpično | D |
cerkve so bile grajene v časih, ki jih opisuje | Aškerc | v svoji pesmi: »Grmade po gorah gore, v nebo | D |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |