Še krmežljav sestopim z avtobusa, veliko gledam, kupim ne veliko, a saj ni čar v zapravljanju »en gros«, ampak v sprehajanju in čiščenju duha, seveda, ko vse postorim in ko bezljanje po uradih se konča. Aškerc še vedno čaka pred Lekarno in kaže s prsti v pekel in nebo. Gleda spod čela, divje in nevarno; pozdravim ga.