Katoliška stran je Aškerčevo delo zavračala iz idejnih razlogov.
Priznanje pa je Aškerc žel v liberalnem taboru. Tako je J. Merhar (Ljubljanski Zvon 14, 1904) opozarjal zlasti na vzvišen slavospev, ki ga zeleni lovec, sicer predstavnik mračnih sil, govori dnevnemu bogu ‒ soncu. F. Govekar sodi, da se je Aškerc izkazal kot mojster (Slovan 2, 1903-4).