Življenje, trpljenje in stremljenje delavca je bilo pred Aškercem nekajnavadnega, priskutnega, nepoetičnega. Šele Aškerc je videl poezijo tudi v grozoti, v bedi in bridkosti -- tja je šel iskat poezijo, kamor med Slovenci še nihče pred njim. Aškerc ni bil socialist -- in takrat, po vseh pogojih svoje vzgoje, svojega razvijanja in svoje okolice, tudi ni mogel biti.