nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Anton Aškerc/Kritike, poved v sobesedilu:
Zato porabi tako rad obliko monologa, v katerem njegovi junaki po svoji volji na dolgo in široko razvijajo svoje nazore. Nekateri prizori se vidijo, kakor bi bili z nožkom izrezljani, tako n. pr. prva poglavja v ”Olgi“; drugi pa s svojo preveliko obširnostjo in prisiljeno naivnim dialogom utrudijo ... Gregorčič, tako krasen in izviren v svojih lirskih poezijah, je zajahal v baladah največkrat visokega Schillerjevega konja; na uho nam doni neko bobnenje in zvonjenje, a pred očmi nam je vse megleno, nejasno; osebe in različni prizori ... vse vrvi in mrgoli pred nami; za hip se pokaže na obzorju določno izklesan obraz, a takoj se spet izgubi v vrtincu ... Aškerc si izbere za romanco ali balado navadno en sam prizor. Z dvema ali tremi krepkimi potezami nam nariše ozadje in predstavi junake; vse osebe, vsi obrazi, kateri nas morejo zanimati, so osvetljeni z močno lučjo, kakor na slikah Correggiovih.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani