žalosten (2.167)

se ne boš nič veselil? NEŽKA Siromak je	žalosten;	gnádljivi gospod so hudí nanj. GOSPA Jaz zanj	A
Al jaz, vaša gnada? NEŽKA Namesto da bi	žalosten	bil ‒ MATIČEK Kaj ni zadosti, da si glavo	A
Gre. Godci začnejo zunaj	žalosten	marš, kateri se zmerom manj sliši. DVAJSETI	A
Ga objame. MATIČEK	žalosten:	O jej!O jej!	A
začetka ... da ljubiš pse, ne pa ljudi; če sem jaz	žalosten,	te nič ne briga, če je človek, ki ni pes, žalosten	A
žalosten, te nič ne briga, če je človek, ki ni pes,	žalosten,	ker mu projekt ne gre tako, kot bi bilo treba	A
profesor Habilis. Res je, da je bil včasih preveč	žalosten.	Nobenega heca ni razumel, ne moreš zamerit žalostnemu	A
Klement umakne roko. MILKA: Zakaj si	žalosten?	Najdražji.	A
(Sede k Simonu na posteljo.) Jaz sem	žalosten	človek.To je moja napaka.	A
ostane. Že, ko sem bil majhen, so rekli: tak	žalosten	otrok, kaj bo z njim?Zato se pa hecam.	A
mora pohecat, drugače je hudič, vsak se mora,	žalosten	človek pa sploh.Sicer lahko še znori.	A
moraš tudi ti mene. Saj nočeš, da bi bil jaz	žalosten,	kaj?Saj mi ne privoščiš infarkta?	A
nečimrn in častihlepen pa nisem; zato ne bom	žalosten,	če se ta stvar ne objavi. Za objavljanje ne	A
koliko je besed, koliko srca; ali toliko je:	žalosten	si bil, pa si bil tolažbe želján; in žejnemu	A
je bilo pomalem zmračilo. Tebi rečem, da sem	žalosten	in malodušen in da se ... tišje: da se bojim	A
leve; ogrnjen je v suknjo; obraz resen, skoraj	žalosten	JERMAN zakliče mimogrede proti durim zadaj	A
spomnila, da je blizu polnoč. JERMAN: Takrat sem	žalosten	sédel, da ti napišem dolgo in grenko slovó.	A
Tudi tebi še, Poljanec! NOVLJAN: Zakaj si	žalosten?	Jaz pa vem, zakaj si žalosten nocoj.	A
NOVLJAN: Zakaj si žalosten? Jaz pa vem, zakaj si	žalosten	nocoj.Saj ni treba, Poljanec, da bi bil žalosten	A
žalosten nocoj. Saj ni treba, Poljanec, da bi bil	žalosten.	Nina se vrne; tako dobro vem, kakor da mi je	A
je sam obsojen. - Okrene se, zamišljen in	žalosten.	On vidi mnogo... tudi smrt je že videl.	A
bi šel... tudi tvoje srce je zunaj. POLJANEC	žalosten:	Tudi tvoje!-	A
bilo treba, da si mi povedal. Ves mehak in	žalosten.	Zakaj mi očitaš, da sem majhen poleg vas, še	A
je vzbudilo v tvojem srcu! NINA zasolzena:	Žalosten	si, dragi! MRVA: Resnično, Nina, žalosten	A
Žalosten si, dragi! MRVA: Resnično, Nina,	žalosten	sem!Če ljubezni ni v tvojem srcu, je usmiljenje	A
otrok, klečal pred svojo materjo, ko sem bil	žalosten...	Nagne za hip glavo na njena kolena.	A
NOVLJAN sedí na zofi: Glej, Nina, hudó sem bil	žalosten,	tudi Poljanec, vsi smo bili žalostni... ampak	A
PETER: Daj, kar imaš! DACAR išče jezen,	žalosten	in trepetaje po suknji in hlačah, obrne žepe	A
trenotku, ko se dvigne zastor ZLODEJ ves	žalosten	in zamišljen, kazalec na čelu, podoba absolutne	A
zunanjostjo MLAKAR: Ne, prijatelj, jaz nisem	žalosten,	niti vznemirjen ne! Ali misliš, da nisem čutil	A
- Dva stražnika odideta. O	žalosten	pogléd!Tú grof leži ubit!	A
jaz ne bom točil solzá ... Ali to je kljub vsemu	žalosten	konec! MATILDA resno: Prosim te, Fran	A
A še tačas ti ni prav! JANKO	žalosten:	Prvič te slišim tako govoriti, Veronika. VERONIKA	A
bodo peli, nihče ti ne bo pel, da veš. Jako	žalosten	bo tvoj pogreb.To mi je rekla, vidiš. Lojz	A
zapojmo! Bratje, zapojmo s krepkimi glasi	žalosten	ali vesel napev! Dviga, tolaži v vsakem nas	A
nikdar je ne ozdravi čas? . / . / stran 39 . /	Žalosten	sem tudi jaz izvedel: Iz življenja mojega dejanj	A
mladósti cvét in záčne se trpljénje. Odprt mi	žalosten	je svét, vesélo proč življénje. Zdaj duh	A
bolne pesmi ko pri mrzli peči kíma; póje	žalosten,	brez vína, slavnih míslij torej níma.	A
ponosno meni si dejala: ‚Čuj me, ljubček,	žalosten	ne bodi, več pod okno moje mi ne hodi,	A
tožno‐sladkim v mé uprla si okó. Stal sem	žalosten	ob steni, onemógel od željá ... Da bi bila	A
se blišči a tam, na obáli rosni Mílan	žalosten	stojí. Bogve, kolikrat je nagnil dan se	A
se blišči, a tam na obali rosni Milan	žalosten	stojí. VSO RADOST LJUBEZNI	A
prijatelji, bi se zjokal nad samim seboj, takó	žalosten	je moj obraz.Odložiti moram peró - plot do nebá	A
cesti, sredi travnikov, in ves sem bil pust in	žalosten.	In takrat pride mimo kočija, švigne mirno kakor	A
pomladni dan in kot beli cvet nedolžna ...	Žalosten	ozrè se kralj tjà na črno, tiho zemljo;	A
šlo ponoči. Ah, v njem pa kot v gredi cvet mi	žalosten	pognal je, mlad umrl, zvenel bom, ne poznal	A
oktorji in s kmeti! . / . / stran 16 . / KAJ TAK	ŽALOSTEN,	TIH IN ZAMIŠLJEN (Narodni motiv) »Kaj tak žalosten	A
TIH IN ZAMIŠLJEN (Narodni motiv) »Kaj tak	žalosten,	tih in zamišljen sediš?« Ah, kaj takšen bi vam	A
nedeljskem jutru oblački plavajo 52 Kaj tak	žalosten,	tih in zamišljen sediš? 54 Želja po nevesti	A
tvojem spomini. . / . / stran 54 . / Kaj tak	žalosten,	tih in zamišljen sediš? (Narodni motiv) »Kaj	A
zamišljen sediš? (Narodni motiv) »Kaj tak	žalosten,	tih in zamišljen sediš?« Ah, kaj takšen bi vam	A
svojem le vsak veseljem hodi, Ti samec vesel, ti	žalosten	bodi, Zakaj? nihčè te vprašal ne bó.‒	A
« . / . / stran 13 . / Pred smrtjo Kadar	žalosten	sem in potrt, denem svoje misli med dlani.	A
dih in mislim tvojim prisluškujem... Zdiš se mi	žalosten	in tih. Kaj ti teži srce? vprašujem.	A
Ko nočne sence zemljo bi objele, odšel ves	žalosten	bi z božje njive Ko rože več ne bi bilo nobene	A
bregu obstoji. Iz vôde glas se je glasil tak	žalosten	in táko mil, da prime s čudno jo močjó, v globoko	A
Tam za vrtovi sonce zahaja.	Žalosten	pes zalaja, če pride tujec. In gre zopet spat	A
polju, kakor jesen je mrzel, kakor jesen je	žalosten.	Vera v človečanstvo.	A
Molčeča tišina je kakor žalost. Nisem več	žalosten,	ker ne mislim nase. O dogmatiki O dogmatiki	A
rožmarina tudi nič; žalostno je srce moje,	žalosten	sem jaz fantič. Kaj pomeni roža rdeča, kaj pomeni	A
tu je tisti grad, ki hrani muj zeklad. Kok	žalosten	ta svejt je biv zarejs poprejd, k′ nej tacih	A
Preljubi, preljubi ti moj Tribušan, kako si ti	žalosten,	ker si le sam! Bi ti hodil k men′ vas, bi mi	A
skrb, mraz in trud. . /\ .. stran 106 . \/	Žalosten	in nevaren poklic Veselo vrvenje je vladalo	A
In še ženin hočeš biti.	Žalosten	ženin to... Še nista pojedla s Čelharjem	A
treba razumeti in pretrpeti. Edini Evgen je	žalosten	popolnoma odkritosrčno, brez vse sebičnosti	A
a njegov papá ga je vlekel za roko in je bil	žalosten.	Ne, ni se jokal, papá, čeprav ga je palica črnega	A
medel, sinjkast robec neba nad njo. »Takó	žalosten	konec,« je rekel. »Ciril?«	A
ravnodušen. Brez preudarka, tjavdan je rekel: »Takó	žalosten	konec.« In tudi mama se je premaknila, kleče	A
Reven nič prijateljstvo in vse take besede,	žalosten	nič; a vendar. Ko se je izza skal zasvetilo	A
- Nisi! - je priznal glas, ki je bil bridko	žalosten.	- Nisi, čeprav bi bila rada...	A
preskušal svojo moč. Ob večerih pa je bil	žalosten.	Ko so zunaj zazvonili zvonovi, se je stresel	A
Saj, saj!« je uslužno pritrjeval Moj Jezus. »	Žalosten	je pa res bil, žalosten!Vse sem pustil tam!	A
pritrjeval Moj Jezus. »Žalosten je pa res bil,	žalosten!	Vse sem pustil tam! je stokal in se oziral k	A
da je povesti konec. In ta konec je bil spet	žalosten	in meni nerazumljiv. Previdno sem splezal	A
sencih mi je butalo. In bil sem strašansko	žalosten.	Počasi sem stopil po zeleni otavi.	A
Najdù hodi po cestah.	Žalosten	je in upadel. Suh in bled je prišel	A
Mnogo je hlapcev, mnogo je sužnjev. Najdù je	žalosten.	Upanje, svetlo in mlado, je čez noč	A
Tako živi Najdù. Malo je	žalosten,	malo je kdaj vesel.Malo je brezdomec, malo pa	A
rožo. Ko se je poročila, Matic ni bil preveč	žalosten,	ker so mu dekleta takoj izbrala drugo ljubico	A
Gorico. Vsakokrat, ko me je obiskala, sem bil	žalosten.	Nikdar se ni smejala.	A
majhen in zelo kratkih nog. Zaostal je, a ni bil	žalosten,	zakaj verjel je, da bo zdaj res umrl.Veselo	A
ob steno. Tako je bil zdaj Štefuc v dno duše	žalosten	in ker se je pri njem žalost tako rada izprevrgla	A
smrt. Tudi vrt je ves nem in ves drugačen,	žalosten.	Mogočen šipkov grm, ki gori sredi vasi v enem	A
je proti luči, in krog usten se mu je zarisal	žalosten	smehljaj, ko je rekel: - sem z rožami	A
sedi besedni tihotapec na pogradu. Nekoliko je	žalosten,	ker so mu odvzeli šal in vezalke, saj se vendar	A
bo pobralo. Tako tih je bil garjavec, tako	žalosten,	tako je sopel pred obličjem smrti!Galjot je	A
Pravzaprav je bila zapuščena cela kmetija,	žalosten	pogled na dvorišče, kjer je ležal polomljen	A
krave, razpadla korita, črna umazanija po tleh,	žalosten	je pogledna prazen hlev, še mula ga ne mara	A
danes v tisti knjigi: Dne 15. januvarija je	žalosten	konec vzela Marija Mutalen, katero so ljudje	A
cesarja. . / . / stran 25 . / Kakor bo odhod	žalosten,	tako je bil prihod zlovešč: po vseh trgih in	A
18. Cesar je bil	žalosten:	Šarlota je odpotovala, slavčki so pomrli.Okrog	A
zahteval akontacijo. Izkazalo se je, da človek ni	žalosten	samo zaradi ženinega odhoda, pač pa tudi zato	A
Melanholik kot globoka figura. Sanja in je	žalosten.	Ni res.	A
če je neumnost prehuda beseda za smrt in tak	žalosten	konec, potem vsaj nezaslišano nesmiselno dejanje	A
izprašuje policija. Tako je mesto za nekoga	žalosten	konec senzančne ljubavne romance, kot poroča	A
vsem, in razen starega Primoža ni bil nobeden	žalosten	zaradi tega.Najbolj živ je bil seveda Premec	A
spregovorila z njim. »Še do Božiča!« je dejal Juri	žalosten	sam sebi, »potem pa gremo po svetu.« Človeškega	A
spomnil in ne vem, kako bi dejal, ali da sem	žalosten	ali da sem vesel, da se obračaš od mene.« »Prej	A
nastal ogenj. Mihov brat France je bil zelo	žalosten,	da je oče na tako slabem glasu in da je tolikokrat	A
pomenljivo pogledal zdaj Toneta, zdaj Mano in	žalosten	uvidel, pri čem je. Tone mu je veleval, da	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani