žalosten (401-500)

mi je, le sanjalo!“ je pomislil. In je šel	žalosten	po svojih potih.	A
meni se je zgodilo prav tako ... Nato sem postal	žalosten,	tako neizmerno žalosten, kakor nisem bil doslej	A
... Nato sem postal žalosten, tako neizmerno	žalosten,	kakor nisem bil doslej nikdar v svojem življenju	A
jaz poljubil!“ Spominjam se; pa bodi spomin	žalosten	- lep je in čist. Klečal sem pred njo; prvikrat	A
blaten do kolen, lačen in žejen, truden in	žalosten.	In ker je truden in žalosten, so njegove sanje	A
žejen, truden in žalosten. In ker je truden in	žalosten,	so njegove sanje zaupljive, kakor sanje otroka	A
ji pogledal v obraz; ves miren je bil, skoraj	žalosten.	Hotel sem ji naročiti, da naj jo pozdravi in	A
obrestmi poplačal te svoje dolge minute. Nič ni	žalosten;	zdi se mi, da bi mu bilo celo dolgčas, če bi	A
Njen mož je hudo jokal, pa ne zato, da bi bil	žalosten,	temveč zato, ker je bil pijan.Zatisnil ji je	A
name, so govorile z menoj; pogled je bil tih in	žalosten,	zamolkle so bile besede, mukoma iztisnjene izpod	A
doteknile mojih ... In zdaj vidim, ves osramočen in	žalosten:	hotela je moje sanje, samo moje lepe trubadurske	A
zablisnil iz megle ter se povrnil vanjo. Ni bil	žalosten,	le utrujen je bil in len. Napotil se je po	A
se s težavo, da bi nabrali gube svojih lic v	žalosten	izraz, da bi stopali tiho, resno in umerjeno	A
pobegnil, ti nisi šel po svojih potih, ko sem bil	žalosten	in sam!Vsi drugi pojdejo, tako je v mojem srcu	A
vrh nebá. Zaprl bi okno in bil bi osamljen in	žalosten	kljub vsemu svojemu veličastnemu človečanstvu	A
veličastnemu človečanstvu. Osamljen bi bil in	žalosten,	zakaj spoznal sem vso dolgočasnost in protinaravnost	A
mislim, da pred sosedovo hišo, je zacvilil pes;	žalosten,	zategnjen glas je bil. ”Lačen je, pa cvili	A
je bil po njih otroško nedolžen, hrepeneč in	žalosten	izraz.Sedel je po celo uro na obcestnem kamnu	A
on, ki je bil v pusti šolski izbi miren in	žalosten	- zakrknjen, so rekli učitelji - se je med telovadnim	A
bile črne in velike. Časih, ponoči, ko sem bil	žalosten,	sem iztegnil roké; samo da bi se dotaknil tistih	A
človek ni razbojnik in je vendarle tepen, je	žalosten	po pravici; če je razbojnik, sprejme udarce	A
cesto, zato da bi drugih ne pohujšal. Posebno	žalosten	nisem bil, ko sem vzel culo ter se molčé poslovil	A
nisem spal. In po pravici rečem, da nisem bil	žalosten,	še potrt ne.Celo nekaka mirna zadovoljnost mi	A
ranjena duša po cesti, od dežja razmočeni, skoz	žalosten	meglen večer.Bolan sem bil in prikazala se mi	A
želim dol, ali ne upam si več; preveč bi bil	žalosten	in morda bi mahoma loputnil v jarek, iz katerega	A
odtistihdob že petindvajset let! Kolikokrat sem se	žalosten	spominjal nate in na ... na tisto!“ Spočetka	A
da je pogledal tako zgodaj!“ je zamišljen in	žalosten	odvrnil grbec. ”Saj ni videl strica Šimna!	A
in napotil sem se na Vrhniko. Kadar je človek	žalosten,	išče, da bi ugledal drag obraz.Ljubeznivo se	A
nasmehnila; čutil je, da je daleč od njega in	žalosten	je bil. Sredi poti ga je obšel strah	A
povprečnosti“ in ni bil zaradi nje prav nič	žalosten.	Kajti vedel je, da so prav tisti ”povprečni“	A
dni kasneje je prišel Ksenofon ves potrt in	žalosten	k Severinu.Sedel je na zofo in je gledal v tla	A
pusti vsakdanji kruh, kvečjemu če sva uživala	žalosten	diletantizem ... oglejva si še umetnost!“	A
je dobro, odkod ta plahost in globoko je bil	žalosten	vsled tega spoznanja. Zvečer je zahajal navadno	A
več na ulici. Postal je ob zidu, ves truden in	žalosten.	”Da bi imel človek dom!“ je izpregovoril	A
stvar tebi? ... Ne, Slivar, nič nikar ne bodi	žalosten:	razžalili bi te, če bi ti naročili karkoli;	A
bi ti naročali, saj si tujec!“ Slivar je bil	žalosten;	mučne misli so gledale iz brazd na njegovem	A
Spogledala sva se; ta pogled je bil zastrt in	žalosten;	od suhih ustnic ni bilo besede.Vstala sva oba	A
šepavo nogo:“ Gledal je po dolini in zmerom bolj	žalosten	je bil njegov obraz. ”Tako se je odelo pohujšanj	A
pogleda ga je bilo sram. Ni bil nesrečen, ne	žalosten;	le neprijetno mu je bilo, kakor da bi pod tem	A
stran 131 . / »Šel je nekoč fant po cesti, ves	žalosten	in lačen.Pa pride gospod in ga potrka po rami	A
tisti je umrl. In še z mrtvimi očmi gleda ves	žalosten	in očitajoč.Sram me je teh oči, rad bi jim pobegnil	A
je ogledaval. Spreletelo ga je kakor lep in	žalosten	spomin. ”Kaj ni to tisti telovnik?	A
Srečo daj Bog obema, nevesti in ženinu!	Žalosten	sem bil, pa mi je šla tvoja beseda v srce kakor	A
da se vrneš!“ Lojze ni bil nikoli rad dolgo	žalosten;	odrival je težke misli, dokler se je dalo in	A
je hudo -- prikazal se mi je, kakor je, ves	žalosten.	“ ”Če sama veš, kaj bi še nadalje govoril	A
milosti nenadoma spoznal svojo pravo naturo.	Žalosten	nisem bil vsled tega, saj je bil celo Bacon	A
žensk. Ogledal sem si vsako posebej in sem šel	žalosten	dalje. Stopil sem na majhen vrt, mlada	A
bil je spomin na skromen dogodek, vesel ali	žalosten,	prijeten ali zoprn, - ker ne v plamenu, v očeh	A
Če sem slab, Ti me napravi močnega; če sem	žalosten,	Ti me tolaži; če sem omadeževan, Ti me očisti	A
kvantam. . / . / stran 105 . / ”O Bogomil!“ ga je	žalosten	pozdravil Grivar. ”Kaj ta jokavi Bo‐ógomil	A
čelom nedovršene podobe. Zlovoljen je bil in	žalosten	-- v srcu miren kakor nikoli. ”Jasno čelo	A
Nenadoma ni bil več fant, otrok je bil, slaboten in	žalosten.	Stisnil se je k meni, z obema rokama me je objel	A
spravil roke in tako se je vrnil, preplašen in	žalosten.	In vedel je, da sije sonce tam na ulicah in da	A
In tudi njen glas je bil prisiljeno miren in	žalosten	je bil njen obraz. Peter je oblekel suknjo	A
tudi sam je naslonil glavo na zglavje in ves	žalosten	je bil.Ali zgodilo se je, da je prišel oče vesel	A
šele zbudil iz sanj, ves truden je bil še in	žalosten.	Napotil se je zjutraj, ko je bil zrak še	A
je name Olga.“ Tako je mislil in je bil zelo	žalosten	ob tisti uri. ”Nič ni bilo sanj in vse je	A
zdolaj po pečenki, po poticah, Peter pa je bil	žalosten.	”Lehko bi mi kaj prinesli, vsaj študent Pavel	A
misel mu je bila še tako tuja, da je niti zelo	žalosten	ni bil. ”Kakšen je pač tisti kraj, kamor pojde	A
In kakor ga je klical, kakor je osramočen in	žalosten	polagoma vstajal Peter in vzdigal glavo, tako	A
burje. ”Če jo kličem, ne pride!“ je mislil ves	žalosten.	”Ali ko bi bil zdajle ves vesel in bi šel samo	A
mislil, kadar je ležal na postelji in je bil	žalosten.	”Toda šla je in me je ostavila čisto samega;	A
kakšen pač pridem tja!“ si je mislil in ves	žalosten	je bil. Če bi ga ugledala z balkona, bi se	A
mogel natanko domisliti nanj in zato je bil	žalosten.	”K njej sem hotel, da, naravnost k njej,	A
nadloga. Ali zaradi tega spoznanja ni bil prav nič	žalosten;	celo nasmehnil se je.Zakaj hkrati se je domislil	A
dvajset hrvatskih hlapcev. Herbart je bil Senja	žalosten,	kajti bil je od neprestanih turških vpadov popolnoma	A
turških vpadov, temveč puščobe mesta je bil	žalosten.	Pač pa so se bali Turki Herbarta, in čim so izvohali	A
gorečem selu, že ga zagrinja dim ... Herbart je	žalosten.	Pravkar zapušča s konjenico Cvitnik, pred njim	A
Drgetaje se je ozrla na Lipeta.	Žalosten	smehljaj mu je ležal na licu.Anici se je zdelo	A
On je tam gori doma, kako da je kljub temu	žalosten	in bled.Nihče ne stanuje tako lepo, in ona bi	A
in mamico stanovali na Peči. Ta deček pa je	žalosten	in bled in tih. Tako se je bila zamislila Anica	A
dečka o Peči, tem radovednejša je bila, čemu je	žalosten.	In ko je zvedela, da nima na Peči nikakih znancev	A
zopet zagledal pred se, in obraz mu je bil zelo	žalosten.	»Ne,« je rekla Anica, »morda ne bo prav	A
bo prav tvoji mamici.« Ozrl se je nanjo, in	žalosten	smeh mu je zablodil mimo ustnic. »Mama	A
zgodilo danes, in Anže je bil radi tega dvakratno	žalosten.	Ležalo je očitanje na njem, da ga je sram očeta	A
ko je izginjal in prihajal ves sključen in	žalosten	izza brstečega grmovja.Neizmerno lep dan je	A
»Kaj pravi!	Žalosten	je.Pa kaj naj rečem, saj je grozno na Peči.	A
na križu, ki je ostal za zaprtimi vrati sam,	žalosten,	v muki in molku ... Peter pa je vedel deklico	A
‒ Nekak truden in	žalosten	glas mu je odgovoril: »Mleka pa ni, stric, mleka	A
Nikoli nje ferze pozhitka nej imelu!« Truden in	žalosten	je odšel spat.Bolj razmišljeno ko sicer si je	A
mu je še ležala v duši, pa ni vedel, ali je	žalosten	zaradi sebe ali tega, kar je doživel v Tolminu	A
kako je truden in sam in . / . / stran 160 . /	žalosten,	kako je star in siv.Takrat je dvignil oči in	A
strmel v mrtvo, mlado obličje. Bil je čudno	žalosten.	Ni se mogel otresti vtisa, da je že davno videl	A
in celo zdaj, ko veva, da znajo govoriti.	Žalosten	sem se odpravil domov, po glavi pa so mi ves	A
verouku. »Kaj mislite, otroci, ali je Bog kaj	žalosten,	ko gleda izza oblakov na tale naš lepi čevljarski	A
turističnega kluba, vendar pa sem bil vedno	žalosten,	kadar sem se vračal s kakšnega njihovega sestanka	A
je kaj narobe, ker ga ni domov. Bil je tako	žalosten	pogreb, da je vsa vas jokala.Micka se je v enem	A
je gora, rodila se je miš...« sem si rekel in	žalosten	odtaval stran. Da pa sem imel jaz prav	A
mene pa je zadela huda nesreča. Kar obupal bi,	žalosten	sem, da nič takega.« »Kakšna nesreča?« vpraša	A
gledala za nama, posebno Danijel je bil potrt in	žalosten.	»Oh‐ta,« je zastokal, »lepo je bilo, ko si bil	A
vzamem in ne kakega starega lonca, ki bi ga bil	žalosten	ponoči in podnevi.In moja mlada žena bo tudi	A
majhnem sicilijanskem mestecu v sirakuškem okraju.	Žalosten	je odhajal od doma, ker je vse kazalo, da niti	A
obrazu. Mati Eliza je zašepetala: »Še danes je	žalosten,	Fina!« Z zadovoljnim vikom so ga sprejeli mladi	A
kar je prijatelj takoj opazil. »Danes si	žalosten,	France?« je vprašal sočutno. Pesnik je uprl	A
Gotovo vam pomagava! Vi ne veste, kako je	žalosten	gospod vitez Janez!« Ravno v tistem	A
nepotrebna, smešna in krivična institucija in	žalosten	ostanek tistih tujih časov, ko so še surovi	A
Šele zunaj mesta sem zlezel v sedlo ter odjahal	žalosten	proti očetovemu domu. Skoraj pri Visokem sem	A
njivo, katero je oskrboval. Bil je v resnici	žalosten,	ko je izpregovoril: »Kar notri me boli, ko vidim	A
sem se v svetem evangeliju še bolj utrdil, ali	žalosten	sem, da pozneje nisem živel po njem.V dvajsetem	A
»Ja.« »Ne bodi no	žalosten,	Robinzon.Trije tedni bodo tako hitro naokoli	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani