čut (1.750)

navadno v obratnem razmerju, čemur se moj pravni	čut	zelo ustavlja.Sploh pa mačka v žaklju jaz ne	A
meni samem je protisam. Ljubezen čutim in svoj	čut	sovražim!-	A
bile polne zlata. Vidiš, in to je neprijeten	čut,	naj vidva z gospodom patrom Tiburcijem rečeta	A
ljube . / . / stran 36 . / zen, kaj najvišji	čut	v človeku?Moja zlata, ti edina, ki si mi celo	A
ŠESTI PRIZOR HERMAN sam: Obhaja me	čut,	kakor da bi ne bil storil prav.Sin je moj, kri	A
... Allah, v srci vžgal ti	čut	ljubezni, Glavi vdihnil si modrósti dúha, Meč	A
ni tema in ne tišina, kar vliva v moje prsi	čut	sladak; to moč je govorečega spomina: kaj duša	A
zaduhlih ven, na plan, na trate! Presladek	čut	vsega prešinja me ... O, ve pomladi ure večnozlate	A
tudi trsni sok.« Molčeče viteze bojazni in	čut	obide nemirú. A vitez Završčàn izprazni peneči	A
nazaj, v mladost nazaj! Nebeškega plamena	čut	raztopi v prsih mi srce kot vosek, in duha perut	A
Kje so mladósti zláti čási kje je nekdánji	čut	vesél? Ki žível mi je v ródni vási --	A
napréj bežím. . / . / stran 212 . / Objáme	čut	mi sèn sladák: ne vídim póti vèč; in	A
se gorkó teló privije, po vsem životu	čut	mehák sladkó se mu razlíje. ”Zakaj ti	A
Prešernovič je, kdor ljubezen peva; ljubezen dalje,	čut	je subjektiven: med subjektivne ergo naj se	A
tudi poloti! Ne čutiš ‒ naj srca ne vara te	čut!	‒ da vhod le v življenje je s cvetjem posut	A
/ Telo ti je hiša: v njej um gospodar, a	čut	gospodinja ti bodi; počutki so vrata, ti glej	A
zavzel o čaroviti tej lepoti? Kako naj duše	čut	vesel o čudu tem se ne poloti? In vendar, rajska	A
čvrsto koraka, krepča jo mladost in nek sladek	čut	in sreča, ki z dragim jo čaka. Po gori pleza	A
prej neznane strasti, ki ko živi ogenj peče.	Čut	se zlije mi v besede.‒	A
sem vso pisavo, k nji naravnost se podal in za	čut	besedo pravo iz oči sem njenih bral. Pod milim	A
karte, a raztresenost mu je nenadoma izginila.	Čut	napetega pričakovanja mu stisne prsi, zravna	A
O, Peter... plenice pral?...	Čut	sramežljivosti ga obide; lica mu zagore sramu	A
omejena na posameznike, ki imajo posebej razvit	čut	za govorico oblike in sorazmerij, in nezmotljivo	A
človečnosti skorajda iztrgal iz žrela peči.	Čut	za pravičnost in solidarnost sta bila takrat	A
licu, čuti, da bi si jo lahko želel in da je ta	čut	že poželenje.Ampak to ne kakor potreba moških	A
sem bil petnajstleten fant.« Čudno, kakšen	čut	imajo natakarji in kuharji za presojo ljudi	A
nihče ne hvali, kakor bi vsi jeziki izgubili	čut	okusa.Niti otroci se glasno ne pričkajo; samo	A
živalce v njih zavedale, skriti tip, imenitni	čut,	kakor bi se zavedale, da je potrebna v tem trenutku	A
bliže skupaj, nezadržna mletev narave je zgnetla	čut	in misel in mrčalo mu je pred očmi od vsega	A
tridesetemu letu bolj se ji je ta že skoraj telesni	čut	razvijal.Iz pogledov pred cerkvijo, iz nasmehov	A
Vrniti se v stanje mirovanja, otopele obrambe, v	čut	za nečut, za neobčutljivost, težko pridobljeno	A
videl tako grda pročelja, da njegov estetski	čut	tega ni prenesel in je po kratkem službovanju	A
kimala in pritrjevala. Samsa ima izjemen socialni	čut,	čustvo, srce. Ondra je nenadoma zahteval pesem	A
Zažgano.	Čut	za voh je torej reagiral.Voha.	A
bolje vidi ponoči kot podnevi; toda najostrejši	čut	zmoti včasih človeka, ki se preveč nanj zanaša	A
Jurija v tej samoti, in polasti se ga grenak	čut	zapuščenosti.Naglo zapusti Premčevino in hiti	A
ko je videl, kako malo je razvit pri Premcu	čut	pravičnosti.Nehote je primerjal Premca s Pečarjem	A
/ Cila je bila namreč podedovala po očetu	čut	za snago. Vedno je hodila čedno oblečena in	A
poleg žalosti zavoljo magistra Petacija oglašal	čut	hvaležnosti proti dobrotniku, in ta čut ji ni	A
oglašal čut hvaležnosti proti dobrotniku, in ta	čut	ji ni bil neprijeten in rada je premišljevala	A
odločen poseben prostor blizu mestnega zidu.	Čut	snažnosti je bil v tistih časih mnogo manj razvit	A
A če izpodleti? ‒ Nekako pust	čut	je obšel Lenarta pri tej misli.‒ In če se posreči	A
drugačne čudne misli so ga obšle. Neznan, bridek	čut	mu je stisnil srce, ki je nemirno bílo v tesnih	A
da je že na pravem potu. Ali neka plahnost in	čut	sramote sta mu ustavljala nogo, potiho gre iz	A
nekoliko tudi zavist in samopašnost, ali ta	čut	je splošen živalski in ne moremo mu ga vpisavati	A
temna okvira okoli oči sta mu kvarila estetični	čut,	kajti podoba v teh okvirih se je vedno manj	A
čutila so nared, delujejo brezhibno, le tipni	čut	bi bilo treba še preveriti!Imelo ga je, da bi	A
njena vročina je poživljala in spodbadala tipni	čut.	Ali se je mogoče zanesti potemtakem na nerazviti	A
in Ninini sobi, zdaj se je čutil ogroženega,	čut	mu je narekoval, da naj se zavaruje od vseh	A
Nini so bili pripravni, da je ostril praskalni	čut,	ki mu je omogočal, da je že vnaprej predvideval	A
pripravljeni, da ga ozdravimo, ako bi se vrnil,	čut	in ljubezen do bližnjega sta nam branila, da	A
svoj pogled k vsem predmetom, ki vzbujajo v nas	čut	lepo te.Luno prideš gledat, kadar zaide solnce	A
vojaki. Dolgoletna disciplina jim je umorila	čut	samozavesti in ob najmanjšem pogrešku, kadar	A
skrhala se je za hip narodna misel, propadel	čut	usmiljenja, otemnel je celo nagon in ambicija	A
ravnanje se je naravnost zadevalo ob njegov pravni	čut.	Mik se mu je zdel lahkoživček in veseljak, sicer	A
in zgradi novo.« »Do takrat bo zamorjen naš	čut	za svobodo.« »Pod sultanom ste živeli neko široko	A
še bolj nego rojaštvo ju je približal skupni	čut	milosrčnosti. »Nisem mislil, da je v teh pragozdih	A
milim nebom se ji je vselej nekoliko skrhal	čut	za tisto sramoto v rodbini, ki jo je zakrivila	A
Šele pred Bukinjami je prijenjal konju. Neki	čut	svobode ga je navdal.Vse tiste ljubezenske misli	A
kaznuje z majhno denarno globo. Malovredni pravni	čut	teh samopašnih ljudi me tira pred nekakšno srednjeveško	A
njegova silna duša obdana z neprodirnim zidom, a	čut	za neodvisnost, pravico in osveto je vedno živel	A
polkovnik, komaj sem začel čitati prijavo, pa me je	čut	dolžnosti odvedel nekam drugam ‒ toliko je teh	A
ženi in dečku. Skratka, na eno plat naganja	čut	pravice, da ustrežeš utemeljenim željam starejšega	A
ve kako dobrim srcem; vendar se mu je oglasil	čut	skupnosti z ogroženim tovarišem zoper očeta	A
Tončku se je iz potolaženega želodčka porajal	čut	splošne zadovoljnosti, spričo prijetnega tedanjega	A
tako slabo uspelo igro še kdaj žalil literarni	čut	gospodov od kritike.Zato da ponavljajo mojo	A
fotografirati. Ne morem si kaj: v mojem peresu je	čut	za lepo besedo posebno razvit.Lepa beseda mi	A
da dve, tri leta ni smel v fantovsko družbo.	Čut	za poštenost je bil tedaj tako še vrasel v ljudeh	A
imela sobo skupaj z Martino. ' Izgubila sem	čut	za stvarnost,' si je rekla. 'Sama nikoli ne	A
ravna. In ta strela, Tine, ima nekakšen dodatni	čut	v dlaneh.Drema, drži za volan in vozi.	A
medtem ne morem drugače, kot da oblečem vsak svoj	čut,	ki diši nekoliko po ”vzvišenosti“, -- v pisano	A
bi spravil vanjo vsaj za silo najmanjši svoj	čut,	-- in kaj je poezija brez rubrik?!Celó romani	A
protinaravna, in da si kradem ž njo najlepši poetični	čut	nenasičene ljubezni ...Kakor bi metal kamenje	A
poslušal pri ključavnici. Ta zoprni, dolgočasni	čut	prisiljene simpatije in prenasičenja me je prepojil	A
pričel gnusiti samemu sebi. Pereč, neznosen	čut	se mi je vzdigoval vedno višje; razlil se mi	A
šefa, oglasil se je v njegovem srcu mogočno	čut	poštenosti in on, Rajnik, je šel in ovadil svojega	A
petletni obstanek našega društva. Neizmerno sladek	čut	me obide pri teh besedah, kakor bi pil n. pr	A
mrzlega je leglo na moje srce. To je bil tisti	čut	odtujenja in osamljenosti, ki me je dušil tam	A
mi je prizadevalo sila neprijeten, bolesten	čut	v sencih, - ali rok nisem mogel premakniti	A
omamljen, ne da bi se ganil. Imel sem nekako tak	čut,	kakor bi stal čez glavo v vodi. Kot šumeči valovi	A
zvoniti in cerkovnik bo čakal. Skoro vesel	čut	ga je obšel, ko se je domislil cerkovnika.Tam	A
odklenil duri v občinsko sobo. Obšel ga je poseben	čut,	podoben svetemu strahu.V občinski hiši ni stanoval	A
tebi ... Lejla!“ Nenadno ga je ovladal strašen	čut,	pol blazne ljubosumnosti, izdane ljubezni in	A
ukazuje! Spolna ljubezen je nemaren in nizek	čut,	ki nikakor ne pristojí plemenitemu rodu človeškemu	A
se me prime obenem s tem hrepenenjem žalosten	čut	osamelosti.Mir mi izginja iz srca dan za dnem	A
obšel jo je čuden, čisto nov in nerazumljiv	čut:	komaj zavedna, uporna ljubezen do samotne, temne	A
glodajočim čutom starosti in onemoglosti. Isti	čut	je bil, ki jo je izpreletel nekoč na fari, pod	A
”Glej, sram ga je!“ Bolesten	čut	je bil, ni ga še čisto razumela, ali bilo ji	A
meni se je takó zdelo. Mučil me je podoben	čut,	kakor bi gledal dolgo časa nepremično v bleščeče	A
ni zadovoljen s seboj. Razjeda ga neznosen	čut	sramote, da si zakriva obraz z rokama, kakor	A
Že tedaj me je obšel čuden in prav nič resen	čut:	če namreč ni v meni nekaj nepoštenega in če	A
nepoštenega in če ni brezznačajno moje početje. Ta	čut	je bil sicer nekako petošolski, toda ni me hotel	A
ljubljanskem polju in po notranjskih gozdih ... Ta	čut	je bil tako nenavaden, meni vsemu tako tuj,	A
je malenkostno in smešno. Obšel jo je podoben	čut,	kakor obide odraslega človeka, kadar ugleda	A
do tal, začutila se je mater in varuha in to	čut	je bil sladak in strašán obenem. Mihov je	A
smešno, da prežim nanjo v tem trenotku ... Kakšen	čut	hočem vzbuditi v nji, -- česa naj bi se spominjala	A
imela fanta?“ Metko je obšel težak in gnusen	čut,	slabo ji je bilo in rada bi se bila kam naslonila	A
je pričakovala od njega, in obšel jo je zoprn	čut	sramú in ponižanja.A obenem ji je trepetalo	A
takimi članki, a zdaj samo ženirajo moj estetični	čut.	Sploh so moji živci ob posebnih urah mnogo bolj	A
se je, kakor da je prišel v družino poseben	čut	zadovoljnosti in blagostanja, in gledali so	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani