Bajićeva mati je bila danes zopet zgovorna. Zunaj pod milim nebom se ji je vselej nekoliko skrhal čut za tisto sramoto v rodbini, ki jo je zakrivila ona ženska, ki močnih bokov tako bodro koraka pred njo in, zatopljena v tajne misli, s koncem solnčnika tu in tam pobeza v sipko prst, v mehki mah ali pa med visoko praprot. Razodela je Vilarju, da namerava prihodnjo spomlad posetiti svojega sina Živka v Nišu, potem je na dolgo govorila o srbskih razmerah, o knezu Milanu in Nataliji, o Belgradu i.t.d.