Pa zaradi tega nič zavisti in sovraštva, niti ne, da bi kaj očital ženi in dečku. Skratka, na eno plat naganja čut pravice, da ustrežeš utemeljenim željam starejšega, na drugo plat brani srce, branijo oziri, da preživo ne žališ mlajšega. Ugibal sem, ali ne bi šlo in bi se stvar zlepa uredila tako, da ostane Lev, kar je ‒ saj zoper njega kakor mor skega strahu pravzaprav še ni bilo pritožb ‒ Franek pa naj bi prejel zgolj zadevni naslov in značaj.