čevelj (1.027)

Koga naj ljubi? Klecne, sname z noge	čevelj	in preizkuša razmajano peto. Spet obuje čevelj	A
čevelj in preizkuša razmajano peto. Spet obuje	čevelj.	Sede na klop.	A
obleki vstane in po nekaj korakih klecne. Vzame	čevelj	z noge in ga preizkuša.Sezuje ga in gre s čevljem	A
objeta proti njenemu domu. Skuša si natakniti	čevelj	in hoditi z njim.Peta je zlomljena, znova ga	A
se pravi kroj zavoda. Na eni nogi zavodski	čevelj,	na drugem okoren škorenj.Hodi pokončno dostojanstven	A
moja roka, del mojega telesa ... Odvezal se mi je	čevelj,	gospod Ščuka, - sklonite se, ter dokažite svojo	A
vdanost! ... Ščuka se skloni in zaveže Grozdu	čevelj.	Ta prizor naj se igrá jako diskretno in hitro	A
Grozd nekoliko naivno zamišljen. Zavezal mi je	čevelj	na levi nogi!... Obstane, zamišljen, skoro preplašen	A
noč se je spremenilo! ... Ščuka mi je zavezal	čevelj	na levi nogi, - takrat me je zazeblo, in zdaj	A
kjer jih ni bilo nikoli ... Zakaj mi je zavezal	čevelj	na levi nogi?...	A
belih rokavicah ... O Bog, - zakaj mi je zavezal	čevelj	na levi nogi?Vstane, pri durih na desni.	A
meni je slabo, zares slabo. Zakaj mi je zavezal	čevelj	na levi nogi!... Zamahne, - trdo: Pride te snubit	A
Po tistem neumnem trenotku, ko mi je zavezal	čevelj	na levi nogi - - GORNIK: Je bilo malo čudno	A
ne bojim ... Kaj morem zato, če mi je zavezal	čevelj	na levi nogi?Ali sem mu zapovedal?	A
da sem vas vgriznil, - - ko sem vam zavezal	čevelj	na levi nogi?- - Moji zobje so bili - - strupeni	A
doživi, in Kvedra ni mogoče predelati v gosposki	čevelj.	Ampak! ‒ Mentej.	A
jest. Lojz. E, vsak ve sam najbolje, kje ga	čevelj	žuli. Dolenc.Ampak všeč mi je to.	A
šlabeder ‒ obrabljeno, ponošeno obuvalo, zlasti	čevelj,	copata hvaličiti ‒ pretirano, navadno neupravičeno	A
Pa tista bo moja Pa tista bo moja, k′ na	čevelj	švedra. Jaz jo bom navadil, da bo na oba, prav	A
zaznamoval skomino mojo, pa je jokajoč pogled skoz	čevelj	in bor_ rokav. Za v sanje bo in za na pladenj	A
Iz vonjajočega prediva mera. Pogled skoz	čevelj	in bor_ rokav bo ribičeva, lovčeva bo bera.	A
protiutež. In voda niha v vedru in mu pljuska v	čevelj,	a on stopa hitro, da ne bi Karla mislila, da	A
Škripci, to mora biti v slovarju.« Osvobodil je	čevelj	izpod jermena. »Daj sém!«	A
ljudje so se rešili v čolne. Štefan je pritiskal	čevelj	k prsim ter s čevljarskim nožem ugladil drugi	A
Ta je zadaj, za stoječim hlodom. In če	čevelj	počasi potiska navzdol pedal, obešenčeva stopala	A
Dokler ob nenadnem topem, okroglem padcu na levi	čevelj	ni odskočil, ker se mu je zastudil hiter in	A
čevljem; nalašč takó razločno, da bi postal	čevelj	središče ozračja, in da bi jetnik vedel, da	A
vtakniti.« Spustil je ogorek in položil nanj	čevelj,	a nerodno kakor noga, ki skuša streti ščurka	A
Čiv-čiv,« je norčavo rekla, vrgla najprej en	čevelj	v zrak, potem si je odpela in vrgla v zrak še	A
hišo, sem se oddahnil. Obrnil sem se, sezul	čevelj,	zlival vodo iz njega in gledal za vozom, za	A
vanjo. Teta je sklonila glavo, si odvezala	čevelj	ter ga začela spet zavezovati. »Dva	A
vstane, dvigne nogo na klop, da bi si zavezal	čevelj,	pogleda Borisa in ga pobara s toplim glasom	A
se ti opleta okrog nog in divje zakriči, ko	čevelj	topotne ob njeno rebrasto kožo.Stvari postajajo	A
skozi pramen svetlobe pokazala noga, okovana v	čevelj,	trden in samozavesten, kar v tla vkopan.Noga	A
Počasi se je sklonil, kakor bi si hotel zavezati	čevelj	ali kaj.Ko se je sklonil še bolj, se je tudi	A
izgine najprej prvi, nato pa ga prehiti drugi	čevelj,	ugotovim, da sem pravzaprav pričakoval sive	A
odlašal iti v Dolino, zdaj je pa pri kraju. Še en	čevelj	snega naj pade, pa smo mi tudi ločeni.K vam	A
žvižgal in nezaupljivo ogledoval in obračal razbit	čevelj.	»Bog te živi, Tone,« je dejal, »kar sedi!	A
strica pri miru, ki je truden!« Bric je sunil	čevelj	pod klop, vstal in si poiskal pipo. Medtem je	A
bi ne bilo treba novih. Janez je presojal,	čevelj	za čevljem, deval tiste, ki bi se dali še pokonci	A
še obe dekli. »Sedi, Andrej, da ti sezujem	čevelj,	« je dejala Cila, »ker ti noga v stopalu najbrž	A
Kar zagleda pod seboj na skalici, ki je ko	čevelj	široka polica visela nad prepadom, med suhim	A
več ur daleč. V Lujizijani živi pa žaba po en	čevelj	dolga, ki rjove kakor vol. Turkom je žaba sveta	A
Saj komaj hodim. Vsedel se je in si sezul	čevelj.	Previdno je odvil obujek, ki se je držal noge	A
je že vse mimo! Stopil je v lužo in zajel v	čevelj.	In pa, da je na svetu še vse tako, kot je bilo	A
zares ali s pretvezo, ali k čevljarju vtisjen	čevelj,	da ga da na tezo, ali prelomljeno železo h kovaču	A
drobne kosce. Prešinilo mu je pamet, da noben	čevelj	normalno ne more tako končati in da se gode	A
naokoli. Kdo bi si bil mislil, da je tak navaden	čevelj	sestavljen iz toliko delov.Res se kaj takega	A
milovale in tolažile avditorja, ki je moral sezuti	čevelj	in si obvezati krog členka mrzel obkladek.	A
Nekoč sva bila pri Vahovih. On je molče nabijal	čevelj,	jeklene barve lasje so mu štrleli preko čela	A
okna višja prihajala in višja nad gnoj ‒ za	čevelj,	za dva, za tri.Butalci pa so se zadovoljni čudili	A
proizvajanje. Spominjam se, kadar me je tiščal	čevelj,	ne enemu verzu nisem bil kos.Le v nezaslišane	A
česar seveda ni našla, ne vem, ali je iskala	čevelj	ali desno rokavico.Pač pa je pri tej priliki	A
‒« Še si je brisal	čevelj	ob robih in zraven prhal skoz usta in nos, potem	A
Zopet je zmajala z glavo in je šla in vzela moj	čevelj	in segla vanj. »Nak!« je vzkliknila.	A
naj bi še njemu gospa z veščo roko pretipala	čevelj	in tako zatrla vir bolezni. Pogledal me je postrani	A
naslikan velik, z ogorčenimi žeblji podkovan	čevelj.	Naslovili smo jo ‒ brez zlobnih misli ‒ na enega	A
je dobro dela, pomolila je izpod krila desni	čevelj	in ga zadovoljno sukala, da se je v njem lesketalo	A
tatvini ‒ kaj?« Peter je prestrašen izpustil	čevelj	na tla, da bi imel roke proste v zaščito ušes	A
še v ognjišče je pogledal. Kocmur je imel en	čevelj	že na nogi, drugega je držal v roki, pa je prekinil	A
ki mu je ime Stanko, kaj?« Kocmur je treščil	čevelj	ob tla, sedel vznak na ležišče in se pričel	A
Stražnika sta se takisto smejala, mlajši je pobral	čevelj	in ga vrnil Kocmurju, ki si ga je sede srečno	A
roko, ki ga drži za nogo in mu oprezno sezuva	čevelj.	Kdo je?	A
pustivši ga iz oči, mu hitro potegnil z noge	čevelj	in z druge drugega. Postavil jih je na mizo	A
resnično zelo nedostojna. Zato sem nedostojni	čevelj	sezul in ga poslal v čevljarno, naj ga popravijo	A
poslal v čevljarno, naj ga popravijo! In sem na	čevelj	lepo čakal doma, kajti sem državni upokojenec	A
ne vem, ali se piše »črebela« ali »čebela«!	Čevelj	se piše črevelj, češnja se piše črešnja, čevo	A
napis. In sploh, ko je pljunil predme in na moj	čevelj	‒ dobre figure takrat ni igral!Nak, dobre figure	A
Gospod Kališnik je planil nad Liska in mu iztrgal	čevelj	iz zob. Prinesel ga je h koči in pokazal razvalino	A
izdel jermenček, da bi za silo zvezal tetin	čevelj.	»In vi?	A
»Izvrstno! Pravkar je gospodični	čevelj	razgrizel.« »Ha, ha, to mladi psi izvrstno znajo	A
z ognjem mednje, in Iztok se jim je zdel za	čevelj	višji in njegova pleča so bilá kakor hrib.	A
Da bi sam vedel! Vprašaj nogo in	čevelj.	Ampak ko sem ugledal to prelepo dolino, sem	A
sem po čižme. Čevljar je bil našil na desni	čevelj	grobo zaplato iz debelega usnja. ”Kaj se	A
Pogledal sem naskrivaj pod mizo, privzdignil	čevelj.	”Zares, krpa je ogromna!“	A
in ne od zaspanosti. Kaj ti je storil ubogi	čevelj,	da si ga treščil ob duri?Kaj ti je storila nedolžna	A
kakor da je bil zgrešil pot, priplezal na moj	čevelj	dolg črn mravljinec ter stremil hlastaje in	A
okno sem videl na pusto tvorniško dvorišče, za	čevelj	visoko pokrito s črnim prahom.Na postelji je	A
je hitro in naporno; na levi nogi jo je žulil	čevelj	in peklo jo je, kakor da bi stopala po žerjavici	A
levo nogo je malo poskakoval, ker ga je žulil	čevelj	na peti; menda je bil prodrl žebelj skozi podplat	A
suženjskega naroda, ki se prestrašijo, če jim	čevelj	zaškriplje...Kosirnik se je domislil žalostnega	A
precej pri vhodu, je molel velik, raztrgan	čevelj;	župnik se je približal polagoma in je pobezal	A
trda tla; kakor prej je visoko štrlel raztrgani	čevelj.	”Ves mrzel je in moker!“	A
natura zopet svoje dostojanstvo in pljuje na	čevelj,	ki ga je še pred dobrim letom oblizavala...Fej	A
zrakom“ in zaprl okno. Držal je v roki desni	čevelj	in ga opazoval s stisnjenimi ustni in globoko	A
obakrat zopet zavil vanj, ko se je spomnil svojih	čevelj	in preozkih hlač. Ljudi je vrvelo po cesti,	A
je padalo na zahod. Štefan je pogledal svoj	čevelj;	zdel se mu je še širji, kakor dopoludne, in	A
kajti vso pot si mislil edinole na svoj desni	čevelj,	ki je pošteno zeval, in edina skrb ti je bila	A
tudi jaz vso pot mislila edinole na tvoj desni	čevelj	...Tisti dan sem v svojih spominih krstila za	A
”Čemu ta spomin? ... Kako je padel strgan	čevelj	v to spomladansko jutro?“ Pogledala me je	A
je široka cesta komaj dovolj široka; nerodni	čevelj	stopi časih preko jarka - glej, zrasla je ljuljka	A
pomendrana, komaj oslom še za pašo; zadene nerodni	čevelj	ob deblo, ob gozd, - glej, razglodano je drevje	A
ozira se dolgo: izpod postelje molí strgani	čevelj	grešnikov.- �nt, zlepa se vdaj in vstani,	A
potuhne, prav počasi in na skrivoma potegne tudi	čevelj	za seboj.- ‚Še enkrat ti pravim, fant, da vstani	A
že se je nagnil in je utonil; ostal je samo	čevelj.	Ta čevelj pa je bil ogromen, kmalu ga je bila	A
nagnil in je utonil; ostal je samo čevelj. Ta	čevelj	pa je bil ogromen, kmalu ga je bila polna izba	A
spanja utrujenim očem. Takorekoč: ogromen zakrpan	čevelj	je bil nenadoma in nasilno posegel v njih čisto	A
trudil Fortunat, da bi zakrpal že trikrat šivani	čevelj.	»Vidva vsaj delo imata,« je tožil Anže, »pa	A
mogel zaključiti: »Pa če bi bilo vsakega le za	čevelj,	dovolj jih je, da me iz kože denejo, kakor da	A
Sploh ne morem več hoditi... Še	čevelj	težko obujem in sezujem.« Pirc mu je	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani