Potem pa ‒ ravno četrti liter smo pičnili, ura je kazala tri četrti na opoldne in iz kuhinje je smrdelo po loju, se je rodil naš novi pozdrav: »Na kveder!« Pisali smo namreč razglednice ‒ smo pač vsi ljudje ‒ pa je bil na eni naslikan velik, z ogorčenimi žeblji podkovan čevelj. Naslovili smo jo ‒ brez zlobnih misli ‒ na enega naših merodajnih politikov in kot pozdrav pripisali: »Na kveder!«