Udomačil bi se med tistimi oglodanimi idejicami, v tistem malomestnem miniaturnem življenju in postal bi vrhu tega še imeniten in obče spoštovan. Tudi za državnega poslanca bi me izvolili in sedel bi na Dunaju kakor sedijo drugi: verne podobe prosjaškega in suženjskega naroda, ki se prestrašijo, če jim čevelj zaškriplje... Kosirnik se je domislil žalostnega prizora: teh poslancev eden - človek izmed tistih pametnih in poštenih ljudi, ki ne morejo nič za to, da so udje umirajočega telesa - je izpregovoril nekoč resnično, živo besedo, ali je napravil resnično, živo kretnjo, skratka, zatajil je svojo suženjsko naturo, - in kaj se mu je nató pripetilo?