Pokašljuje, kihne časih in kobali. Velik je, do neba sega cilinder, tenkim nožicam je široka cesta komaj dovolj široka; nerodni čevelj stopi časih preko jarka - glej, zrasla je ljuljka na rodovitnem polju; stopi na travnik, - glej, trava je ožgana, pomendrana, komaj oslom še za pašo; zadene nerodni čevelj ob deblo, ob gozd, - glej, razglodano je drevje, preperelo... In silna senca hodi pred njim, plava nad njim.