pustil (9.942)

naj se váruje; kar to am tiče, si baron ne bo	pustil	pod nosom bbati. NEŽKA Kdo jim je pak neki	A
imaš, vkup spravi, da bodo vsi videli. Jaz bom	pustil	kobilo napreženo doli pred vrati stati.Ti si	A
nedolžnost iz tvojih parkljev rešil in tebe zapreti	pustil	‒ me zdaj zastopiš? GOSPA Kaj to pomeni, Nežka	A
stala že sto in dvajset let; pak bi jo bil še on	pustil.	Da se tej réči konec stori, se Jurij Kopriva	A
sta se zaprla. Ljudi bom poklical, jima bom	pustil	zagosti in posvetiti. NEŽKA mu usta zatisne	A
ne moliti ... TRUBAR: Tole knjigo ti bom	pustil	... v njej je ... upanje ... meni je dosti do	A
odpadništvo, ni hotel odgovarjati ... vse svoje je	pustil	na cedilu. Pobere knjigo, lista po njej	A
da me bo okrog prinesla. Ampak jaz sem ga	pustil,	naj sedi, naj si misli.Potem sem pa potegnil	A
FRANC: Wash. Brain drain wash.	Pustil	sem ga premišljevati. Rekel sem mu, naj izbira	A
No, pa nazaj k logičnemu vprašanju.	Pustil	sem ga, da se paca v lastnem zosu, kot se temu	A
TONE Kajpak! V kuhinji sem	pustil.	Rekli so mi, naj vas povabim, da bi enkrat k	A
Lenčka, če sem kdaj v stiskah, kot mi jih je	pustil	oče, mislil, da je zemlja vse, danes vem, da	A
matematične naloge? V stranišču bi jih lahko	pustil,	vsi bomo imeli iste. TEREZA: Vladimir, kdo	A
stal sem iz oči v oči z bratom, ki sem mu že	pustil	kratko poslovilno pisemce ...Bilo je, kakor	A
ki sem Ti ga omenil. Brez besede sem brata	pustil	tam, kjer je stal, in mirno odšel v svojo pisarno	A
ptičji zbor! ... Niti me občutek za čas ni	pustil	na cedilu, pol petih je ...Še malo prezgodaj	A
razumem. ALMA: Ne delaj se ... Broš vendar ne bo	pustil,	da bi umirala v tem dolgočasnem gnezdu? ANA	A
ni odpovedal veselice. KOŽELJ: Čudno, da je	pustil	Rudo iz sobe. DOLINAR: Zakaj ne?	A
Bog, - ali nismo ravnali z njim kakor lopovi?	Pustil	je greh na naših dušah ... Ali jaz si umijem roke	A
puško, jo prime z roko. FRANCKA: Ali boš	pustil	to pri miru? FRANCELJ: Čegava pa je?	A
Vi nosite s sabo predragocene reči, da bi vas	pustil	na cesto.Prišli ste in ste me okradli in zdaj	A
Čemú si me vodil s seboj? Zakaj me nisi	pustil	v Trstu?... Naročil si mi lepe sobe, napravljal	A
obràz; jaz sam sem imel pravico do njé, - in	pustil	sem jo v njegovih rokah.Jaz sam sem jo pogubil	A
Ko bi se nihče ne pulil za vas, bi vas bil	pustil	najbrž tudi jaz pri miru.Takó pa je bila stvar	A
nadlegujete; pustite ga pri miru in tudi on vas bo	pustil	pri miru.Jaz vas poznam do nohtóv!	A
peč. Četrt in kozarec vzame s seboj, da bi ne	pustil	za sabo nikake sledi.) MENTEJ (se muza)	A
bomo takole malo poganjali. Če ne, te bo na	pustil.	Da veš.	A
Da veš. Kar	pustil	te bo.(Pije.	A
in molim. In skoraj bi bil prej celo krošnjo	pustil	in pobegnil domov, preden sem do tebe prišel	A
Fridriha, hočem slišati, da me ni iz svoje volje	pustil,	ampak samo na videz, samo za enkrat, ne za zmerom	A
Tona. Kje si jo pa	pustil?	Saj se je drugače vedno držiš za predpasnik,	A
(Poljublja jo.) Za ves svet te ne bi	pustil,	za nič! Ančka.Ne bodi tak!	A
(Odide.) Metka vstaja. Moj Bog,	pustil	me je!Odšel je.	A
Prazne besede. Ne bi jo bil	pustil,	prosim vas! Denarja res nima, ali tako dekle	A
debéloglávec, tódokljúnast kos je svoje pesmi	pustil,	lepši poje, podučit′ ne da se slavec!” Al Bog	A
deklet ... O zakáj si tù študíral, o zakáj si	pustil	svét. Saj človeka in priródo bolj poznàl	A
polnih mislij boléstni glas je tó, ki	pustil	sem pri tebi jih ko sem jemál slovó. In	A
Izdajalec -- bežal je sramotno in v pogubi	pustil	je junake, -- naj pogine izdajalec kleti!	A
bratje takoj. »Hodil po svetu do zdaj si okrog,	pustil	nas, pojdi, odpusti ti Bog, človek zgubljen	A
meseci postal sem pionir (célo princesko sem	pustil	očetu), je Mrtvo reko špilal ko hudir. Po cele	A
na njihovem mariborskem oddelku s CDji sem	pustil	pol ali več svojih takratnih prihodkov; Panda	A
kipec egipčanske kraljice; ... célo princesko sem	pustil	očetu - s princesko mislim tu na priljubljeno	A
poljem žalostno, bi se smejal še bolj in me ne bi	pustil.	Jaz pa moram iti sama čez polje.	A
sem zapustil te, rojstvena vas, zakaj sem vas	pustil,	planine! NAZAJ V PLANINSKI RAJ!	A
več dolgo, ko šel bom za njo. Zvoniti bom	pustil,	kropiti pa ne, kropile jo bodo le moje solze	A
Tri ur′ce hoda, je sama doma, zavoljo vode bom	pustil	dekle. V dolinci prijetni je ljubi moj dom	A
je ne bodo, da b′ ne šel za njo. Zvoniti bom	pustil,	kropiti pa ne, kropile jo bodo le moje solze	A
tak kot ti. Še vedno je takšen, kakršnega si	pustil,	napol razprt, kakor knjiga, napol v megli.	A
kako v breznu lomi se ljubezni stari splav, si	pustil,	da odtečem, da se v blatnih rekah okalnim.	A
nežna in ranljiva. Ko je odšel, je pri meni	pustil	svoja krila. Usoda Ali sem te srečala včeraj	A
porodnici. Ležala je nepremično, kakor sem jo	pustil,	a njen veli obraz se je oživljal in gubal skorajda	A
polena pred pečjo in tam nepremično obležal.	Pustil	sem gospo in jo potolažil, da je mož samo omedlel	A
Nisem odnehal. Škoda se mi je zdelo, da bi	pustil	lepo začeto delo neizvršeno.Bolnik se je opomogel	A
sosedu: »A kaj vas je nagnalo, zlomka, da ste	pustil	Trst in prišel že domov počivat?Kupčija vam	A
čenče, ki jih ljudje sklepečejo? - Zakaj sem	pustil	mesto?Sam sem, brez družine, brez otrok.	A
samo začasna izguba. Posestva pa bi bržkone ne	pustil	previsoko ceniti in bi torej deleži za brate	A
Tedaj je odkimala z glavo. »In si	pustil,	da te je ujel?« Pogledal jo je in se prestopil	A
predpasnika. »Presita si, stara,« je ponovil in	pustil,	da je ona zmedeno bolščala v bank. Tedaj je	A
si spackal,« je rekel Štefan. »Misliti bi ga	pustil,	« je rekla žena. »Na svoje lonce pazi, ko te	A
kolena v hotelski sobi in ji obljubil, da bo	pustil	ženo.In ker je bila videla Duceja na balkonu	A
Naslonil se je na okno in topo gledal predse. In	pustil	je, da so se vse misli po malem odsrkavale,	A
stopal po kupeju. Tedaj je on zaprl veke ter	pustil,	da ga je medla svetloba božala. Pa je spustil	A
nepremično telo sredi noči. In Srečko, kakor da ga je	pustil	samega v kupeju prav zato, da bi ga preplavljala	A
ker ne zna govoriti kakor oni. Da, ker on ni	pustil	slovenskih besed na hodniku pred kupejem; kje	A
slovenskih besed na hodniku pred kupejem; kje jih je	pustil?	Kdaj jih je zapustil?	A
sem bil, da so se bile njegove besede rodile,	pustil	pa sem jih nekako ob strani, kakor da jih prepuščam	A
rjavkast madež, ki ga je pred kdove koliko mesci	pustil	kdove kateri rajni.Slišal sem njegov tihi očitek	A
zazrè v obsončene oblake. Vesel je, da sem se	pustil	ujeti v njegovo igro, in je ves iz sebe zavoljo	A
rahlo visijo. Zato bi mogoče spremljevalec lahko	pustil	pri miru želvo, saj se ta prav nič udobno ne	A
ljudem iskro vedrine, a bolje bi naredil, ko bi	pustil	zlo popolno in dokončno, kakršno je bilo.Njegova	A
Oči? Da, zakaj v resnici podobam nisem	pustil,	da bi mi prišle do srca.Pri tem si nisem pomagal	A
da so ga strli ko stenico; a jaz bi ga vendar	pustil,	naj izdihne sam.Res pa je, da je bila tukaj	A
kakó zaznamovan je breg, ki sem ga pravkar	pustil	za sabo, in zazdelo se mi je, da je oskrunjeno	A
posode, je odpodil utrinke iz preteklosti. In	pustil	sem, da jih je odgnal.Ko pa sem pil toplo mleko	A
njeno narečje in z njim sončno obalo! In	pustil	je, da ga je iz veže vodila gneča, ki je odhajala	A
nebogljen. Umikaš svojo misel od njega, ker se je	pustil	streti.Takó se najbrž umika obogateli človek	A
rekel: hočem izostati, ker me ona potrebuje.	Pustil	sem, da je šlo pol ure mimo, potem še pol.Pustil	A
sem, da je šlo pol ure mimo, potem še pol.	Pustil	sem, da so drsele ure mimo postelje kakor neviden	A
potolaženo rekel Maks. Jetnik je dolgo molčal in	pustil,	da se je počasen voz bližal. »Usekanih ljudi	A
mano?« »Hgm.« Nato je zamrmrala: »Potem me je	pustil.	Je rekel, da ga imam za norca.«	A
grdi pa se je zarežal in hitro skočil in ni	pustil,	da bi zbežala.Jaz sem hotela jokati, a on se	A
plinom. . /\ .. stran 264 . \/ Da bi ga pa	pustil	v stanovanju in ga združil s svojo usodo, pa	A
»Gotovo.« In mislil si je, da bi ga	pustil	in jo dohitel. A Riko ga je čakal zaradi te	A
ponehal,« je rekel in bilo mu je, kakor da se je	pustil	uloviti v nastavljeno past.Luciana je gledala	A
ona s svojimi besedami odrekla. »Kdo ga je	pustil	na cedilu?« je rekel. »Vsi.«	A
grobov. Kako je mogel biti tako nezrel, da se je	pustil	ujeti v plehko duhovičenje v tistem svetem kraju	A
sogovornika obrzda za trenutek svoj upor. On pa je	pustil,	da ga je zanašala spet najdena igrivost, čeprav	A
kjer sta se sprla, in ga je zapeklo, da je tam	pustil	vnemar kakor predmet to čudovito bitje, ki ga	A
da je ni že tam rešil z ljubeznijo, ampak jo	pustil	sredi praznine kakor siroto brez očeta.Da je	A
je tako moledoval za ljubezen, namesto da bi	pustil	plavolasko sredi ceste in odšel po svoji poti	A
IV. Ko je	pustil	za sabo predor, ga je sprejel amfiteater mirne	A
zmeraj znova čudovita. In ni razumel, kako jo je	pustil	oditi, ne zakaj mora on jutri oditi.Obenem pa	A
se mu je, da se je parnik raztopil v soncu in	pustil	samo svetlobo ljudem za dediščino.Zavedel se	A
»A v vratih je?... Saj, v vratih sem ga	pustil!	« je globoko vzdihnil in nejeverno zmajal z glavo	A
zmerom pravil: Bog ve, skoraj ne verjamem, da bi	pustil	kožo.In zdaj si tu.	A
Garali so kakor obsedeni. Žef še otrok ni	pustil	nikamor.Ko so znova odprli šolo, se je postavil	A
»Žalosten je pa res bil, žalosten! Vse sem	pustil	tam! je stokal in se oziral k nam.«	A
in obmolknil; še za otroke se ni več zmenil.	Pustil	jih je z vajeti. „Naj se raztepejo, kamor jih	A
volneno ruto, veliko kot odeja, in rekel: - Da boš	pustil	ženske pri miru! -Ko pa se je tretjič pregrešil	A
Če bi bil jaz hudič, bi že izginil! Mar bi se	pustil,	da bi me ti mlatil kakor ščeneta?«	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani