Namesto, da bi me zajel v svoj tolmun želja, si gledal le, kako počasi, še drugam sem čez brzice, čez previse se razlivala. Čeprav si slišal iz daljav, kako bučim, kako v breznu lomi se ljubezni stari splav, si pustil, da odtečem, da se v blatnih rekah okalnim. V srcu ni nikoli zazvenel ti šop pojočih trav!