nebeško (549)

namreč, še preden si žensko spoznal? In da tisto	nebeško	življenje pred rojstvom ni le bajka, temveč	A
Svatovsko je moje veselje. POLJANEC: Tudi meni sije	nebeško	sonce skozi vse te črne zidove.Samo še korak	A
bo dopolnjen paradiž, povrneva se z glorijo	nebeško	v pekèl! JACINTA: Jaz nečem prej, ne maram	A
predno je pogledalo na vzhodu iz okna zlatega	nebeško	solnce, sem šel na polje kakor v motnih sanjah	A
stran 151 . / ples zvezd pozemskih luč temnil	nebeško.	In kakor se mladenič veselí, kadár na pete stopa	A
na oblakih, na zraka nedrijih kipečih plava	nebeško	čudo.O Romeo, zakaj li Romeo?	A
Dotikati se smejo čudotvorov nje belih rok, krasti	nebeško	slast ustnicam njenim, ki vestalsko čiste, vse	A
daleč, kjé je?« »Jézero ti, kjé si, jézero	nebeško?	Morje, oj, domače ti Genezaréško?	A
ti Genezaréško, Pol svetá za kópel dal bi ti	nebeško!	«‒	A
Kadar za gorami Kadar za gorami tam daljnimi	nebeško	sonce zahaja, črna tema se vzdigne od vzhoda	A
obzorja v mehko naročje vesoljnega morja, sonce	nebeško!	Poslušaš na tisoče let lahne govorice in zreš	A
večno kaj rado za eno družico, drobno in mlado	nebeško	zvezdico, za en trenutek? II Sijaj, sijaj	A
duše cveti, ki se odpro tedaj, kadàr zasveti	nebeško	sonce v čašo tenkozorno, oko nebeško v moje	A
zasveti nebeško sonce v čašo tenkozorno, oko	nebeško	v moje srce borno. Daj, ljuba, duše tajni vrt	A
vedel bi, kaj té oči žarijo, rad slišal ust	nebeško	harmonijo. Ah, grudi...	A
\/ Resnica Skrili so resnico, deklico	nebeško;	vrgli jo v temnico srednjeveško. Tam je zdihovala	A
devica, spala zlatolasa. Videla ni reva, kak	nebeško	sonce na planine seva, na zelene holmce. Slišala	A
dne. . / . / stran 18 . / Zgubljena vera	Nebeško	sijejo oči, ko so sijale prejšnje dni. Rudeče	A
--	Nebeško	bítje spred očíj izgínja.-- -- --	A
sodóvi mrzle, temne stene, vse posluša to	nebeško	pesem. In kako bi žarki ne obstáli, klet	A
strastno jih objemal človek. In ko pleše in	nebeško	pôje - kakor blazen plane Mahnič kvišku,	A
se lepoto pojíl je pogled moj, nasmeh	nebeško	krasen obràz je zjásnil tvoj. In v tem	A
SANDALE vsi klečali so pred njim: ”Slava ti,	nebeško	sonce, slava, sultan Ibrahim! Kolikor	A
oltarji; -- oči sta njeni zarji dve,	nebeško	lepi zarji. V teh neizpolnjenih željàh	A
SANDALE vse klečalo je pred njim: ”Slava ti,	nebeško	sonce, slava, sultan Ibrahim! Nihče	A
DVE NOČI Tam v deželi čudolepi, kjer	nebeško	sonce vzhaja, vladal je nešteta ljudstva	A
neskončen. Rosna kapljica je ocean, morje je	nebeško	zlitje kapljic, dotiki so radostno spoznanje	A
je zažiralo v hrustanec ... Popolna stiska, kot	nebeško	stanje posvečenih.In za nameček, četudi je bil	A
Tu v kupi, glej, prekrasno zrem kraljico,	nebeško	hčer, neskaljeno resnico; tik nje radóst ‒ pozna	A
cvetni jug. Z ognjenim jeklom umorili so mi	nebeško	luč oči, da božjih čud v prirode krili uživati	A
mehkega dekliškega glasu onkraj Debelega rta	nebeško	prebivališče ob zelenem morju in ljudje v njem	A
si je njena duša s tem prav gotovo pridobila	nebeško	kraljestvo, „kajti Bog je neskončno usmiljen	A
ubijajo z mislijo, kakšno bo pravzaprav tisto	nebeško	kraljestvo, ki je obljubljeno siromakom za posmrtno	A
pošteno razburi: „Kakšno posmrtno plačilo, kakšno	nebeško	kraljestvo, kakšna božja pravičnost!To je vse	A
In pod tem Kristom niso napisali obljube za	nebeško	kraljestvo, obljubo pekla so napisali.	A
popotnico . / . / stran 59 . / za življenje in	nebeško	kraljestvo, bili so drugi ljudje.Tudi ona bo	A
nemirno morje, ne da bi mu izmerili daljo in	nebeško	stran, ki so s svojimi strahovi zablodili v	A
dvigujejo kolesa, neka ženska glasno moli in kliče	nebeško	mater na pomoč, zadaj je nekdo sedel k drevesu	A
theatrum divinum, bičanje, stokanje, petje	nebeško,	angelski kori.Pred vstopom v cerkev spet prinese	A
natisnil je tudi nekaj knjig, med njimi Trobento	nebeško,	ki budi grešnike in jih kliče k spreobrnjenju	A
Kristijan si je močno želel, da bi Trobento	nebeško	natisnil v gvaraníjskem jeziku, prevedli bi	A
bo najemnina, ko pa bo moje bivališče jutri	nebeško	kraljestvo ali pa muke pekla.Vitezi, meščani	A
Ampak ne samo z lasmi, pač pa tudi s svetlobo	nebeško	jo je pokrival, kakor sama pravi: Induit me	A
oblečena Agnes, bodo oblečeni izvoljeni: s svetlobo	nebeško.	Toda Sofronij se ni poboljšal, ko je to videl	A
na zvoniku cerkve svetega Lamberta, v takem	nebeško	prozornem grobu sem jaz, odkar si me s prevaro	A
vigilijah in se odpravljajo v Kelmorajn, na	nebeško	ladjo. 48 Kelmorajn pa ni ladja na	A
smrti, proti prizoriščem volovske smrti; delo v	nebeško	slavo je zastalo, ne prvič, že več kot petsto	A
je rekel, . / . / stran 464 . / naš dom je	nebeško	kraljestvo.Da, je rekel Simon, tako je, kakor	A
ste spali, ko bi vsaj rekla, sladko, sijajno,	nebeško	sem spala, vsaka deklica spi sladko, sijajno	A
spala, vsaka deklica spi sladko, sijajno in	nebeško,	dokler je deklica, vendar se je Cici in dijakom	A
osnovan na priliki o mrežah z ribami, in tako je	nebeško	kraljestvo podobno mreži, ki so jo vrgli v morje	A
včeraj smo imeli osmi dan za njim, Bog mu daj	nebeško	luč!Stehan in Krpan, to si je nekam jako podobno	A
govorite, ali so moje stopinje danes k vam prinesle	nebeško	resnico ali peklensko laž!« V tem slovesnem	A
tako zelo motila, če to ni morebiti baš kako	nebeško	znamenje.Kaj menite, gospod doktor?	A
danes godilo, vidim Skočirja, Bog mu daj luč	nebeško,	in tudi njegovo sérasto kobilico, ki si je bila	A
tvoje zemljane, ki si jih vstvaril za svoje	nebeško	kraljestvo! Po prvem so plesali novo kolo po	A
Blagor mu, kdor sedi pri koritu, ker njegovo bo	nebeško	kraljestvo!« Bierkopf je pomešal karte ter jih	A
je njegova vest čista liki pšenično zrno in	nebeško	solnce, da ni toliko madeža na njem, kolikor	A
stopila zopet pod vedro nebo in je zagledal	nebeško	luč.»Brate, povej mi, čemu si me povabil v to	A
Vilar je miril, kolikor je mogel: poizkusil je z	nebeško	pravico, ki naj stoji na strani globoko užaljenega	A
mi sveti v prihodnosti druga luč, še lepša:	nebeško	kraljestvo, če ga bom deležna.« In ljubo	A
katero ste stopili, je pot zmote, ki ne pelje v	nebeško	kraljestvo.« Tu se mi je odtrgala nit domišljije	A
skozi luknjo v šivanki, nego bo prišel bogatin v	nebeško	kraljestvo.»Deva« je toliko kakor kamela.	A
kazalo storiti. Toda pravkar je bil poskusil	nebeško	radost brezskrbnega hipa ‒ o, prost biti moreče	A
/ . / stran 187 . / Komisar Ivan Zajec se	nebeško	zabava.Izpije vse, kar ima v čaši.	A
kolena, pobožno bi sklenili roke in nemo gledali	nebeško	prikazen. Pa bi se isti hip izza grma pripodil	A
desetkrat zopet cel in živ, kratka, da je bilo	nebeško.	Podučnost pa da je tičala ne le v levu in panterju	A
za drugi dan. . /\ .. stran 115 . \/ Bilo je	nebeško	jutro.Vrh Triglava je rahlo zardel v prvi zarji	A
»Hlapec se je priril v prahu do tebe, sonce	nebeško,	da ti pove važne novice.« In Tunjuš je razlagal	A
je velela, kdaj bi Irena, jasna dvorjanica ‒	nebeško	lepa je, gospod ‒ poslala list semkaj v tvojo	A
krasne lege, kjer je stala nova šola. »Ah, kakor	nebeško	kraljestvo!« je rekla. »Aha, nebeško	A
kakor nebeško kraljestvo!« je rekla. »Aha,	nebeško	kraljestvo!Vica, vica, in še za pol peči pekla	A
Stopala sva po gozdni stezi, ki bi morala biti	nebeško	hladna. Pomislila sem, kako lepo bi bilo, ko	A
škornjih in nepočesan sem ugledal pred seboj tisto	nebeško	luč.Zableščalo se mi je; sprva sem mislil, da	A
kakor se ozre samo ljubo sonce. In glej, čudo	nebeško	- res so se bili razmeknili oblaki in veselo	A
vročo ljubeznijo; z bleščečim diademom ji krona	nebeško	čelo, in ovija jo z najsvetlejšimi sončnimi	A
noge se mi šibé in omahujejo. A jaz jo čutim,	nebeško	lepoto svoje duše. Kadar sem omagal in ležal	A
veselimi očmi, kakor da vidi še zmerom samo	nebeško	glorijo. Kadar se je mati ozrla na druge	A
sonca, ki obseva junake. Svet je kakor prežet z	nebeško	svetlobo.In vendar ni trenoten, kakor sončna	A
dolžnosti veliko število. Najimenitnejša, pred	nebeško	sodbo najtehtnejša dolžnost je vzgoja.In prave	A
ste vprašali? Odkar so mu bili vzeli polje in	nebeško	luč, pristrigli mu peroti, prikrajšali mu jezik	A
spomladansko drevje in vsa zeleneča zemlja in samo	nebeško	sonce ... No sonce se je nagnilo in bližal	A
popevanje. On pa se je ozrl in je videl prelepo,	nebeško,	zvezdnato noč.Ne mogel bi bil razložiti z besedo	A
gozdu. Zakaj, ko je uživalo moje srce samoto in	nebeško	tišino, so se zabavale moje telesne oči s posvetnimi	A
bi naglas zavriskal ... da bi vgriznil v samo	nebeško	sonce. Nič ne vem, kako se je zgodilo, da	A
da bi od nekod leteli umazani pljunki v samo	nebeško	sonce.Vse, kar si doživel hudega, se ti je zdelo	A
kje te je zalotilo prokletstvo, da si ugledal	nebeško	zvezdo, ki segaš zdaj za njo z nemočnimi rokami	A
vijolico, ki jo je bilo izpod prsti poklicalo	nebeško	sonce, namesto da bi pehal svoje oči v pogubo	A
MIMI V te kraje ne posije nikoli	nebeško	sonce.Nad strehami se vije dim iz tovarn, in	A
je zavrnil z utrujenim, debelim smehljajem: ”	Nebeško	je bilo ... ne moreš si misliti ... nebeško!“Kaj	A
smehljajem: ”Nebeško je bilo ... ne moreš si misliti ...	nebeško!	“Kaj da je bilo nebeško in zakaj, ni povedal	A
moreš si misliti ... nebeško!“ Kaj da je bilo	nebeško	in zakaj, ni povedal.In če je mežikaje namignil	A
dosegel nedosegljivost!“ ”Vlačuga z glorijo	nebeško!	“ ”Svetnica s pohoto v očeh!“	A
tukaj, če se mi zdi, da je sijalo v Zapolju	nebeško	sonce?Kako pusto mora biti v mojem srcu,	A
oči uprte proti vzhodu, da bi ugledala tisto	nebeško	zarjo, ki je bila njenemu in mojemu trpljenju	A
ljubljenih ust ... Samó nekdaj sem videl táko mirno,	nebeško	noč v prelepih očéh -- --; stal sem ob poti	A
vseh sonc vredna mladost je oblivala kakor z	nebeško	glorijo to gibko telo in široki, beli klobuk	A
drugega, kakor samega sebe ... Človeku je naravnost	nebeško	pri srcu, kadar more malo podrezati takegale	A
mraka ugleda nad vzhodnimi hribi svetlo zarjo	nebeško.	Ta suknja je že od daleč razodevala, je na vse	A
zaslužil, se ne povrne več, prej dosežeš zvezdo	nebeško!	“-	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani