nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Novo življenje, poved v sobesedilu:
Pod širokim, belim klobukom, ki se je narahlo zazibal ob vsakem koraku, se je smejal droban obraz. Ni se smejal na glas, komaj da se je svetlikal žarek v očeh in ob ustnicah; toda živokipeča, vseh sonc vredna mladost je oblivala kakor z nebeško glorijo to gibko telo in široki, beli klobuk in pentljo v laseh in to tanko, belo bluzo in to kratko, belo krilo in te drobne noge, tako nežne in nedolžne, da bi jih človek kleče poljubljal; omamljiva in čista mladost je pela v besedi, živela v koraku, pozdravljala iz otroškonemirnih kretenj -- jecljaj, fant, in smej se in bodi sit v poželenju samem! ...
Seveda je ni bilo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani