Kadàr oko otožno v kupo uprem, skrivnostna čuda v kaplji zlati uzrem: odpre se svet čaroben mi in nov, oko zagleda sto in sto duhov, duhov ne zlobnih, nego čistih, blagih, trpinom dobrih, tožnim srcem dragih. Tu v kupi, glej, prekrasno zrem kraljico, nebeško hčer, neskaljeno resnico; tik nje radóst ‒ pozna se na očeh ‒ in deca njena: šala, vtip in smeh! Navdušenost, čuj, poje rajsko pesem, na zemlji še enake slišal nisem.