lakota (1.566)

spodaj v veži, prepih skozi kosti. JOŽEF: In	lakota.	FRANC: Ti bi moral biti v toplicah, če natančno	A
človeka! Ko niso meč, sekira in lopata jih mogle,	lakota	nepremagljiva preti odpreti grada trdne vrata	A
kjer je gosta senc temnica. Ker se mu zdi, de	lakota	ga grudi, junaku, kar je v torbici, ponudi.	A
toda tujcem za vojsko, prazne bodo naše kašče,	lakota	bo nad vasjo! 6 | V tovarni Vse besede so	A
Delirium tremens.	Lakota.	Glad, glad.	A
utegne opaziti v tej stoji nehoteni. Saj nekaj	lakota	sem, nekaj žeja. Dajalec si darov, a me opleni	A
ljubi, kot da sem drevo. Je kruh in drugim	lakota	samo. Je kruh in drugim lakota samo, spreminjasta	A
samo. . / . / stran 46 . / Je kruh in drugim	lakota	samo, spreminjasta in zavberna prigliha. Kaj	A
oči in jim dal posebno srepost, ki jo ustvarja	lakota;	vendar ne bi mogel oživiti nemira ustne votline	A
udarci ob kamnite pomole. Oči, pred katerimi	lakota	razpreda sivo mreno, pa ne gledajo takó daleč	A
tudi v te celice, a nam spet niso bili niti	lakota	niti udarci tisti poglavitni, ampak njegova	A
obrite glave, na oči, ki so že srepe, a jih	lakota	še ni izsesala in bodo vztrajale do konca, ker	A
da je stopila takrat v ozadje celó starodavna	lakota,	ki jo je bil dopolnil celotedenski post.In spet	A
gibe, ki jih je v njem izoblikovala kronična	lakota.	Mogoče je čutil, da sem ga razbral, zakaj prisrčno	A
dremotični kozmični nežnosti. Mogoče je bila tudi	lakota,	ki je v zibanju iskala pozabe, a združena telesa	A
Zakaj tudi driska je nazadnje vodila k miru.	Lakota	je izginila in telo je bilo zmeraj bolj pokorno	A
zbere. Zakaj zavest razosebljanja je hujša kot	lakota	in tudi ta je najhujša takrat, ko se korenito	A
medtem ko je za tiste, ki jih je izvotlila	lakota,	samo nanagloma izgovorjen spomin, drugače pa	A
cigaret. Saj, nobenega poroštva nimam, da me	lakota	ne bi spet premagala.Enkratnost dejanja nič	A
vdajala. Nisem bil lačen, odkar sem kašljal, je	lakota	splahnela, vonj, ki je prihajal iz lončka, pa	A
to takó velika zmožnost ljubezni, takó velika	lakota	ljubezni?Ali takó porazno uboštvo, takó nepopisna	A
je skalil tiho noč. Je samo drugačne vrste	lakota,	tista njegova, si je rekel, a je tudi njegova	A
si je rekel, a je tudi njegova, kakor naša,	lakota	srca. 5 Še zmeraj je sedel na robu lesenega	A
so že srepe, a . /\ .. stran 168 . \/ jih bo	lakota	vendar kot zadnje uničila?Zmeraj je takó, ko	A
Širile so se spolne bolezni in garje, prava	lakota	in lakota po denarju in lahkomiselnem življenju	A
se spolne bolezni in garje, prava lakota in	lakota	po denarju in lahkomiselnem življenju.	A
Nikakor se ne da trditi, da bi bila v hiši	lakota,	a kljub temu je Žef postajal siten.Vse je pravzaprav	A
antifašisti, protidržavni elementi, ki jih je	lakota	tako daleč vrgla ob tlak, da so se zatekli pod	A
zatekli pod odrešilno streho domovinske udanosti.	Lakota,	nič drugega kakor lakota. Predobro se jim je	A
domovinske udanosti. Lakota, nič drugega kakor	lakota.	Predobro se jim je godilo takoj po vojni, preveč	A
pri Liniki je bila stvar takole: Doma je bila	lakota,	bolezen, brezposelnost; Liniki je bilo petnajst	A
razcapani, umazani ljudje. Iz motnih oči vpije	lakota.	Na cestah napol nagi otroci, ki stegujejo rjave	A
sejal, krog brda je stric Veter pihal, siva	Lakota	pa je bila še v povojih in zaradi tega ni mogla	A
Dandanašnji mraz nastilja sneg. In	lakota	prihaja z njim. Tudi majhen otrok nisem več	A
visoko dvignil svojo kost, zakričal: - Na, ti	lakota	bukovška! -in jo zabrusil vame.	A
ki je slišala, da stoji pred hišo »bukovška	lakota«	, stopila na prag ter mi na velikanskem mesarskem	A
Na ves njegov nemir se je zlila noč, noč in	lakota.	Že dolgo ni zaužil ničesar.	A
najprej hrana, nekaj hrane, v želodcu je prazno,	lakota.	Tu se dobimo ob šestih, reče, grem.	A
Ko ruševine. Dresden. Silna	lakota	ga žene vzdolž vlažnega zidu in sunkovite kretnje	A
minilo. Prišlo je sonce, z njim pa prazno in	lakota	v želodcu, kajti ubežnik je vzel s seboj le	A
tudi estancije in uničevali polja, pretila je	lakota.	Zato je gvaraníjska notranja uprava v Santa Ani	A
- Če ne poskrbimo za čredo, lahko izbruhne	lakota,	je rekel Simon, sploh me ne pogleda, je pomislil	A
obrodila, v deželi je revščina, ponekod skoraj	lakota.	Rib v Isarju je malo, slanine od zime tudi ni	A
katere se v resnici ni vedelo, ali jih žene	lakota	ali pogum ali oboje hkrati, da so se ponoči	A
katerem je besnela državljanska vojna in divjala	lakota.	Rimljani so porušili tempelj, izpolnila se je	A
Tit je korakal na Jeruzalem, kjer je divjala	lakota.	In: Menahem je oplenil orožarno, kakor bi bil	A
ljudje vzklikali, naj ne hodimo čez, tam je	lakota.	Oče pa je rekel, to je propaganda, mi gremo čez	A
kaznjencev, ki jih je razganjala prostost, pa tudi	lakota	in zadnji ostanki alkohola.Od Uprave, kjer so	A
Ljudstvo je terjalo vojno.	Lakota,	utrujenost, nikjer ni bilo več vode, prihajala	A
Potem pa hrano razdelite,« sem rekel, »zunaj je	lakota.	« »Počasi,« se je hahljal s svetlimi očmi	A
lačni ljudje, je bilo še nekaj godrnjanja. Toda	lakota	je bila huda in kruha zadosti za vse, vsaj za	A
Tit je korakal nad Jeruzalem, kjer je divjala	lakota.	Potem bojo oblegali Masado, varno zatočišče,	A
Mrakovi samoupravni republiki je spet vladala	lakota.	Lakota, strah pred cinkarji, pandurji in frizerji	A
samoupravni republiki je spet vladala lakota.	Lakota,	strah pred cinkarji, pandurji in frizerji, tesnoba	A
diktatura v strašno tiranijo. V deželi je bila	lakota,	sovražna vojska je korakala na Jeruzalem, strahovlada	A
in pil z najlažjo vestjo. Ko se je žeja in	lakota	polegla, je prebral Ivan ganljiv poziv rodoljubnim	A
izroči, spomin na njeno mater, na njen rod.	Lakota	in reva mi ni mogla iztrgati tega zaklada.In	A
nabiral je jagode, iskal ptičjih gnezd in le	lakota	ali pa noč ga je prignala k hiši.Večidel je	A
je potem slaba letina, pozimi je bila velika	lakota,	da človek tudi za denar ni vselej dobil, kar	A
ju je delalo bolj nenasitna: radovednost ali	lakota.	In včasih sta kaj prepoznavnega celo zavohala	A
noht žal, pa četudi jo čez noč požreta beda in	lakota.	.. In tedaj je Lajka zalajala.	A
bi zasadila vanj svoje derače prej ta pasja	lakota	sosedova! Ko se je začel vračati Buterna	A
je nastala v tistem okraju vsled suše takšna	lakota,	da so ljudje trumoma bežali pred njo.Tudi z	A
Po vsej oblasti noter do debelega morja mori	lakota	narode; ne hodita s solncem na zapad, idita	A
lajalo, revše, mar se te kaj bojim, slina in	lakota?	Drugega nimaš kakor prazna usta!« ‒ in je nasprotnika	A
naveličal Vrbajsa in postal je hud. »Komu pa poješ,	lakota?	Ali samega sebe slepariš ali bi rad mene?	A
klali in brez usmiljenja uživali. Toda sedaj	lakota	še ni dospela do psa.V sedanjih časih uživajo	A
in sem stopil v hišo, odkoder se je razlegala	lakota.	Suvereni narod je drl za mano.	A
zbor izseljencev se je množil. V vseh očeh	lakota	po kruhu, v vseh srcih bolečina. Nihče ni govoril	A
samo sneg v sebi in komaj za zrno jedrca, jo je	lakota	prignala nazaj k bajti.Zapeljal jo je čebriček	A
vseh plati. Ropali so jo tudi Turki, trla jo je	lakota,	naše upore so močnejši tujci zadušili v krvi	A
koliko je nedolžne krvi prelite, kako se bliža	lakota	‒ ljudje že pesmi skladajo: na polju bo rasla	A
na polju bo rasla praprota, za mizo bo sedla	lakota.	In vsega tega je kriv eden ‒ Napoleon si nisem	A
vsi. Če ga ne bo, pobere duše hudič, telesa	lakota,	blago pa vojska. 7. septembra ob enajstih	A
hčerka bizantinskega dvora. Ko sta primorala	lakota	in obup Gelimerja, kralja Vandalov, da je prosil	A
naleti na kakšno tračansko ali alansko selo.	Lakota	jo je silila, da poišče ljudi, se nasiti in	A
vse húdo, kar se zdaj godi po svetu, vojne pa	lakota	pa davki, tako da nedolžni ljudje samo trpijo	A
in drobcene skrbi vsem valijo na glavo. Pa	lakota	je. Zajtrk!	A
podvizal, je lahko postrgal prazno posodo.	Lakota	je okruten, a dober učitelj.Lovreka je naučila	A
ni mogel zateči v gozd, kadar ga je grudila	lakota:	skrivaj mu je prinašala mleka in kruha, platičev	A
vsem mogočem. Ko se je oglasila v želodcih	lakota,	je Polonica z gospodinjskim dostojanstvom razvezala	A
značaju upiralo, da si je moral jemati sam, toda	lakota	je bila močnejša.Konec koncev se je smel za	A
čemur se vsi odzovejo s pospešenimi koraki, saj	lakota	ni nič manjša od utrujenosti. Nazadnje, ko je	A
naštevajo jih litanije: suša, povodenj, draginja,	lakota	... najhujša vseh nadlog pa je ljubezen. Brani	A
ter so ga razmetale po sobi. »Naj jé sama,	lakota	lakomna!« se je razjezila Lojzka, sama ni vedela	A
”Le nikar ne bodi tako gosposki! Ti	lakota!	Povzdigavati se misliš?	A
večerni senci, klanec siromakov, kjer hodi smrt in	lakota	od hiše do hiše in trka na duri, pritiska na	A
pobral je kamen ter ga zalučil za nami. »	Lakota	beraška je dejal!« se je razjezil Tone, hotel	A
”Ali kaj vse to! Kaj	lakota,	kaj bolečina, kaj smrt!Meglo je presekala luč	A
Ali imaš zadosti? Preveč je - ampak žri,	lakota!	“ Šrangar je planil k mizi, ozrl se je urno	A
je vse pri kraju!“ Materine solze, uboštvo,	lakota,	ponižanje, bridkost - vse tisto ni bilo nič	A
se vam ne ustavljajo.« Anici se je oglasila	lakota.	»Pa mi dajte,« je rekla, in krčmar je	A
vstajajo. Nadloge nad nadlogo: vojska in kuga in	lakota	in desetina in šumenje v vetrovih in strup v	A
dolgega časa in ne ve prav nič, da je trpljenje,	lakota	in žeja, in se čudi, kako da je greh na svetu	A
pokoro so nam bolezni in potresi in tlaka in	lakota,	za pokoro telesu, ki je secundum medicos7	A
je bil. Jesti mu ne dajo, je mislil vikar;	lakota	mora biti v deželi.Šel je dalje in pogledal	A
Lovač, to veš, da nisem, ki se mu je ud usušil,	lakota	pa ne!« »Lakota, ne misli, ta moja žalost	A
nisem, ki se mu je ud usušil, lakota pa ne!« »	Lakota,	ne misli, ta moja žalost ni,« nadaljuje, »lakota	A
Lakota, ne misli, ta moja žalost ni,« nadaljuje, »	lakota	lovaška.Pa je človeška, kakor za vsem, kar izgubiš	A
Lapajne; kupec se je zasmejal. »Saj ti verjamem,	lakota.	Ti sam si tak, da do žebljice v peti ogolješ	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani