lakota (101-200)

tedna smo živeli doma. Zdaj pa gleda spet	lakota	iz vseh kotov. Pa sem zdaj na Čepovansko prišel	A
Prepričan sem bil, da jo je domov prignala	lakota.	Z dobrim domačim mlekom jo bom lahko spet navadil	A
preklinja psa... Ne ve, da v psu sovraštva ni, le -	lakota!	« Pričakoval sem, da mi bo Mojca ob	A
obnebju in da pričnó pobijati človeštvo. Potresi,	lakota	in povodnji, vsa ta zla so morila človeštvo	A
dvorano je vtem stopil človeček suhe rasti;	lakota	in edinščina mu je gledala pri sleherni gubi	A
»To je nekoliko opravičenja! A	lakota	še vendar popolnoma ne opravičuje napadov na	A
kakor da si v kraju, ki sta ga ravnokar smrt in	lakota	s svojo grozo prepluli! Iz širnega polja	A
Majnhalma skrbelo. »Pa ne da bi ga spet premikala	lakota	po naših kmetijah, ki razrivajo njegov svet	A
bila velika stiska za živež, povsod je krulila	lakota.	»Patra Lavrencija ni doma ‒?« se je Trlep ustrašil	A
Leta 1573 je bilo pri nas kaj hudo. Velika	lakota	je ječala po vsej deželi.Tlačani so mulili travo	A
Kaj ti je? Stiska,	lakota,	da svet mrje od vsega hudega, ti bi pa rajal	A
Saj vidiš, kaj se je primerilo Kabliču.« »	Lakota	nas lomi, vsega nam manjka, a škodljivo divjačino	A
moral na prvem produ pristati. Premagala ga je	lakota.	Brž je nabral nekaj dračja, da zakuri ogenj.	A
oblastiželjni starki. Mlado lončarico je premagala	lakota.	Ugriznila je v ribo in začela žvečiti precej	A
pobijati. Zaskrbel te je rod, ki mu grozita	lakota	in pogin. Vsaj množiti se dolgo vrsto let več	A
Tak si bil, ko si šel v nedeljo k maši, kakor	lakota	in draginja.« Blaževa hudomušnost je tovarišu	A
vsa ta drhal. »Ominej, ominej, kaj je taka	lakota?	« pravi Barba, stopi v vežo in, ko perutnina	A
oprtal na pleča in pojdeš od praga do praga in	lakota	ti bode eno uro daleč pred teboj iz ust visela	A
»Stoj no, stoj!«reče Šepec. Sila in	lakota	podira v njem vse dobre duhove.»Kdaj pojde tam	A
Huda letina je bila. Za hudo letino prihaja	lakota	in res je prišla. III Zima je bila, sneg debel	A
do Markovih ušes, kakor bi se bila oglasila	lakota	sama.Prvemu volku se je odzval drugi in potem	A
kakor pa troje sovražnikov s puško in sabljo.	Lakota	je le lakota. Pa Francozom ni bilo zadosti,	A
sovražnikov s puško in sabljo. Lakota je le	lakota.	Pa Francozom ni bilo zadosti, da smo jim dali	A
Žejni pa kakor suha kepa.	Lakota	se še pozabi, ali žejo trpeti, to je hujše ko	A
prestal od Razdrtega noter do Francoskega.	Lakota,	žeja, uši, pomanjkanje spanca, vse me je pritiskalo	A
Med omikanimi narodi ni več možna splošna	lakota,	toliko so se izboljšale trgovinske zveze in	A
se je zapletel »Ne motovili se tako počasi,	lakota	pretegnjena!« je zatulil žagar in mlinar Bogataj	A
stran 37 . / glavi, da je še na južino pozabila.	Lakota	se tudi Agati ni oglasila. »Bomo pa v bajto	A
časi so nastopili za nas uboge kmete. Kuga in	lakota,	vojske, umor in požiganje; to vse nam preti	A
bo več rastla niti bilka na njem. Kuga in	lakota	nastane.Človeški rod bo jako redek.	A
ga leta, še bolj pa, kakor sem menil, strašna	lakota,	ki je pomorila takrat pod Gorjanci več ljudi	A
drugih krčmah. Začela se mi je oglašati že	lakota,	ko pridem že popoldne do precej velike skupine	A
ki se še niso omožile. Nekatere je prijela	lakota	za dedcem in so vzele vsakega, da jim je le	A
tri noči. Toda pričela ga je stiskati huda	lakota	in četrto noč se je priplazil skrivaj v vas	A
tu v Planici, kjer me bosta znabiti končala	lakota	in mraz?Mar bi bil zdajle doma na klopi za pečjo	A
razsvetljevala črni hlev. Gaba je pričela mučiti	lakota,	a še huje ga je mučila žeja.Pa se je domislil	A
svinjine in vrč vode. Ker sta bili njegovi	lakota	in žeja večji kot njegovo čudenje, je skočil	A
poldne že minilo, in se mu je v želodcu oglašala	lakota.	Najedel se je tam do sitega in potem spet odšel	A
ni več jemal v besedo; v deželi je sedaj bila	lakota	- ta pa vprašuje človeka o kugi!Ni bilo večjih	A
več videti človeka. Tudi pozimi, ko je vladala	lakota,	se ni nikoli bližala vasi.Njen drug, samec,	A
poznejših časih velika sreča! Saj je strast tudi	lakota!	« Župnik je na vse to zamahnil z roko in dodal	A
naprej oznanja in zavija po želodcu, češ da bo	lakota	po tem pičlem grižljaju še večja. Lačen leže	A
korakala pred njimi . / . / stran 163 . / godba.	Lakota,	zlo, trpljenje, na vse so se ljudje privadili	A
več videti človeka. Tudi pozimi, ko je vladala	lakota,	se ni nikoli bližala vasi.Njen drug, samec,	A
naprej oznanja in zavija po želodcu, češ da bo	lakota	po tem pičlem grižljaju še večja. Lačen leže	A
za njim, kakor bi korakala pred njimi godba.	Lakota,	zlo, trpljenje, na vse so se ljudje privadili	A
v sebi si ga vendar želiš. Velika je tvoja	lakota.	Vendar Histos te potrebuje v budnosti, ne v	A
pred . /\ .. stran 120 . \/ skladišči. Bolj kot	lakota	nas je pravzaprav pestilo to postavanje, nenehna	A
mene že zdavnaj premagala skušnjava, natančneje	lakota,	da sem v hrbtno stran paketa zvrtal luknjo in	A
tako privlačno skrivnostna. Tu ni bila samo	lakota,	ki me je neusmiljeno pestila od jutra do večera	A
nista bila več povezana samo pomanjkanje in	lakota,	ampak tudi smrt, svoboda in morda še kaj. Že	A
da je tudi v meni nekaj pišmevuhovstva. »	Lakota	nepremagliva,« sem hotel pokazati, da tudi poznam	A
čudež, da jih v šoli naučijo Prešerna. »Moja	lakota	ni nič kaj pesniška,« sem se nasmehnil. »Ampak	A
pomanjkanja in da se ji še sanja ne, kaj je	lakota.	Nasprotno pa je meni postrv teknila, čeprav	A
tako imenovala; . / . / stran 88 . / vojne,	lakota	in zatiranje ljudi ‒ to ni in ne more biti civilizacija	A
uredijo misli in občutja, jo prevzame nezadržna	lakota	po ponovnem vrhunskem doživetju zdaj že pojemajoče	A
usahnili, da morajo živino napajati v dolini. »	Lakota	nam trka na vrata, lakota!...« Dihurjema	A
napajati v dolini. »Lakota nam trka na vrata,	lakota!	...« Dihurjema se je svak zasmilil.	A
nebeško mano in še zmeraj me gleda milo, uboga	lakota.	No, mu dam pa še tretji kos!	A
tare Ljubljančane . / . / stran 274 . / že huda	lakota.	Zarana ne poje noben petelin več in v vsej Ljubljani	A
žalostne novice! V Ljubljani in Šiški razsaja	lakota.	Draginja rase kakor konoplja.	A
bi jima poln želodec povzročal več težav kot	lakota.	Pan Ter in Lambergar sta se spogledala in slednji	A
na rep, zacvili. ◆ Če še tako je oster, mu	lakota	je mojster. ◆ Če težav ni, si jih človek sam	A
◆ Lakomnežu vedno nekaj manjka. ◆	Lakota	je najboljša kuharica. ◆ Lakota je učiteljica	A
◆ Lakota je najboljša kuharica. ◆	Lakota	je učiteljica umetnosti. ◆ Lakota nima oči.	A
◆ Lakota je učiteljica umetnosti. ◆	Lakota	nima oči. ◆ Lakota sladi bob.	A
◆ Lakota nima oči. ◆	Lakota	sladi bob. ◆ Lakota še volka iz gozda prižene	A
◆ Lakota sladi bob. ◆	Lakota	še volka iz gozda prižene. ◆ Lakota veliko nauči	A
◆ Lakota še volka iz gozda prižene. ◆	Lakota	veliko nauči. ◆ Lakota, mraz in dim v hiši	A
◆ Lakota veliko nauči. ◆	Lakota,	mraz in dim v hiši ‒ trije siromašni križi.	A
pevka Sophie Arnould, »kako daleč jo je privedla	lakota!	« D′Éprémesnil, parlamentarni svetovalec, se	A
pogleda vas, bi pomislil, da vlada v tej deželi	lakota!	« »A če človek pogleda vas, bi pomislil, da ste	A
bila že kot otrok žrtev vsakovrstnih grobosti.	Lakota,	bič, psovanje, nič mi ni bilo prihranjenega	A
vsakdanje preživljanje. Sicer se je že oglašala	lakota,	vendar je vztrajal ne glede na mraz in led,	A
znal, in od dolge bede mu je ostala nenasitna	lakota.	Vse mu je prijalo, živali, ki jih je pobrala	A
tega, kakor da ga opravičuje glasno zahtevajoča	lakota	v njegovem trebuhu.Med obedi pa je, če mati	A
več ur je postaval po cestah, dokler ga ni	lakota	prignala domov. Ko se je vrnil, je njegova mati	A
stroji preudarno uporabljeni za ta namen, bi bile	lakota,	čezmerno delo, umazanija, nepismenost in bolezen	A
tovornjak in odpeljali. Bil pa je tudi lačen in	lakota	je bila glodajoče, nezdrave vrste.Mogoče je	A
velikega napora, da ga ni gledal, a zdaj se je	lakota	umaknila žeji. Njegova usta so bila lepljiva	A
Bil je trenutek sprave, ko je bila nadležna	lakota	v trebuhu pozabljena in so njegova poprejšnja	A
mršavi in sestradani, ki jih je gnala kruta	lakota,	tekmovali s sanmi v hitrosti.Tedaj je bil Passeparto	A
ljudi ob Volgi, ki sta jih zdelala vojna in	lakota,	poslušata njihove pesmi in zgodbe o Stenki Rasinu	A
Med poželenji veljata za najmočnejši žeja in	lakota.	Ali ne?«	A
čemur je naravnano njeno bistvo, namreč pijačo,	lakota	po drugi strani pa jed?« »Da,«	A
»Da.« »Nenasitna	lakota	po bogastvu in zanemarjanje drugih nalog zaradi	A
»In zdaj, kajne - to sem hotel vprašati -	lakota	po tej dobrini in zanemarjanje drugih nalog	A
»Premisli zdaj tole.	Lakota,	žeja in druge podobne stvari kažejo na neko	A
'A ni ta čudni občutek v želodcu pravzaprav	lakota	in ali ne bi bil čas za dodatno večerjo?'...	A
bo narod zoper narod, država zoper državo.	Lakota	in potresi bodo na raznih krajih, vendar bo	A
proti državi. Potresi bodo na mnogih krajih in	lakota.	To bo kakor začetek porodnih bolečin.	A
za tri leta in šest mesecev in je bila huda	lakota	v vsej deželi, toda Elíja ni bil poslan k nobeni	A
vse zapravil, je v tisti deželi nastala huda	lakota	in začel je stradati. Šel je in se vsilil neke	A
potresi bodo na mnogih krajih, kužne bolezni in	lakota;	grozote in velika znamenja bodo na nebu. Preden	A
Egiptom in vso svojo hišo. *11 Prišla pa je	lakota	nad ves Egipt in nad Kánaan.Stiska je bila velika	A
z močjo Duha napovedal, da bo prišla velika	lakota	čez ves svet; to se je uresničilo pod Klávdijem	A
Kristus? Mar stiska ali nadloga, preganjanje ali	lakota,	nagota ali nevarnost ali meč? Prav	A
samem dnevu prišle nadenj šibe: smrt, žalost in	lakota,	in bo sežgan v ognju. Zakaj mogočen Gospod je	A
minulosti so vas, hostniki, volkovi, mraz, metež,	lakota	-- simboli zaželene prihodnosti pa mesto, tovarne	B
nam kot vrsti pomagajo preživeti. Nagon je	lakota	in žeja.Tudi spolni nagon je nagon, ki poskrbi	B

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani