In hrupno je bilo tekanje po spet najdenih stopniščih, prerivajoče se, grabežljivo zasedanje zapuščenih ležišč, pa brskanje po praznih predalih in prevračanje neuporabnih kovčkov. Sprožil se je brezumen pohlep v bitjih, ki niso vedela več, kaj je osebna lastnina, takó da je stopila takrat v ozadje celó starodavna lakota, ki jo je bil dopolnil celotedenski post. In spet smo bili prav bolničarji tisti, ki smo imeli sredi prehitevanja in zmede določen načrt; kakor ob odhodu iz Harzungena, kakor potem na postaji in vse dni v vlaku.