hribov (764)

večni ogenj. VOJAK: Koliko sem jaz takšnih	hribov	že videl!In gavg, na katerih je tudi kaj bingljalo	A
Ne plezalec.	Hribov	sploh ne mara. MILKA: Tudi jaz jih ne maram	A
loči bitja na žive in mrtve. Od vode hlad, s	hribov	veter, iz srca strah. Nemoč premikanja, nemoč	A
zakaj so tožni tvoji glasi? Težkó se ločiš od	hribov,	zibelke tvojega valovja? Mar veš, da tečeš tik	A
‒ Ali od	hribov	čujem še teže: ‒ Starci in žene umiramo sami	A
osvaja. Vzkrikneš, pa se odmev ti povrne od	hribov	rjavih, od modrih gora. Kdo te je slišal?	A
me je porogljivo pozdravil znani mi bolnik s	hribov:	»Dobro vam teknilo.Kosilo ni bilo kratko in	A
naša otroka posebno igračo v dar; neznanec iz	hribov	je poslal vsakemu živega janjčka. Ob letu se	A
murkah, vendar smo čutili, da se z limfo domačih	hribov	krepimo za boj proti črnemu terorju.Niti od	A
sikali ostri žarometi in poševno rezali pobočja	hribov.	Pod bleščečimi ostrinami te luči, v temnih, razmočeni	A
Pepijem, ki ga je takrat imela rada, ni bilo ne	hribov	ne dolin.Hodila je s Padarjevo Hedviko, ki je	A
okrog mize, privlačna deklina, nekje z okoliških	hribov	doma.Izza okna gleda, opoldne je gledala, ko	A
Opoldne istega dne je Johan Ot izza devetih	hribov	po istem gozdnem obronku korakal nazaj.Le da	A
nekoliko vzpenjala k prehodu med dvema gmotama	hribov,	gori, kjer se je zlomila navzdol, pa so jih	A
krogla je lepo strnjeno zažarela nad vrhovi	hribov.	Zahod je bil rdeč.	A
razumen, čist, od obzorja do obzorja, od tistih	hribov,	oblitih s to modrikasto svetlobo, do sem, do	A
Pristan z rdečimi strehami in zelenim obzorjem	hribov	pa je vseskozi enako daleč.Jutra in noči.	A
zemlji, v tej veliki katedrali, med oltarji	hribov	in okni neba, med cvetočimi polji in belimi	A
prisluškoval je nalivom dežja, ki so prihajali spod	hribov	in čez pobočja hriba, na katerem so se tiščale	A
prelazu potoval s tovorniki, pod vasmi na pobočjih	hribov,	ki so bile mirne in spokojno oprane po dežju	A
življenja, a spremljajo jih tudi podobe dolin in	hribov,	ki so jih zapustili, živali in rastlin, gozdnih	A
vinogradi, za njimi pa se bleščijo na vrhovih	hribov	bele graščine.Lepo je to slišati, a ona bi tam	A
gozdove in se potikali po samotnih poteh visokih	hribov.	Oficirjem, ki so se znašli na begu, se ni godilo	A
stran 394 . / barv. Zadaj je bil venec visokih	hribov,	njihovi vrhovi so žareli v isti barvi, ki se	A
tako skrivajo pred mrazom v votlinah bližnjih	hribov,	o vojnah v daljnih deželah, posebej v Prusiji	A
ponosno stopali skozi mrzlo jutro pod vršaci	hribov,	obsijanih s soncem, ki se je tam gori tako sijajno	A
je čutila, da se ji gluhota in temnina teh	hribov	selita nekam v notranjost, da ji tisti črni	A
bilo, topel veter je potegnil iznad kamnitih	hribov,	kjer so na vseh vrhovih zloženi kupi kamenja	A
počakala na odmev, prihajajoč nekje iz okoliških	hribov.	Da so hribi in da je reka, sem videl šele pozneje	A
Livada bo gorela, vse bo ena sama Visoka peč, od	hribov	pa dol do morja se bo svetilo, čez morsko gladino	A
uro minevalo. Teritorialci, ki so z okoliških	hribov	prežali na oklepno kolono, so se morali ukvarjati	A
so na oklicu,« spregovori Miha. »Dva sta iz	hribov,	tam ne bo nič; tretji je pa tudi tak, da bi	A
V tuje kraje, da ne bi videl več ne domačih	hribov,	ne zelene doline?Ne, tega ne!	A
do šumeče Save in še onkraj reke do gričev in	hribov,	ki so bili nekdaj s temnimi gozdovi obraščeni	A
odreke. Buterna bo zavrisnil, da bo odmevalo od	hribov	in se bo zavrtelo vsem tem žalostno prešernim	A
prehodil nemalokrat. Sonce se mu izmotava izza	hribov,	ko odrine, prazen hodi in za mlinom zavije z	A
postaje, s kengurujskimi skoki je žugnila mimo	hribov	v veliko ravnino. 2. Poglavje o	A
prilaskala druga misel: sama gre pojoč preko	hribov	in dolin z neizrekljivim hrepenenjem v srcu	A
zvonkega belokranjskega narečja; temnih žirovskih	hribov	me je spominjal okorni in pohlevni krojač Kopač	A
Civha je surovina ‒ pozna se mu, pritepenec je s	hribov:	hribovec ali pa bik imata enake manire.Čemu	A
ki je bil za redne učence šole prost dan, s	hribov	v edino šolo v obsežni župniji.Učili so se brati	A
prenevaren zverjadi ‒ sem prehodil že mnogo	hribov	ponoči in podnevi, a medveda še nisem srečal	A
ni nič zvedela. Zadnja pa, ki je prišla s	hribov,	je razodela: »Francka je pri Maticu na Kozjem	A
/ XV Na Martinovo nedeljo so se ženske s	hribov	‒ ka kor druge nedelje ‒ koj po maši usule na	A
tako nabrskan?« je nagovoril Osredkar kmeta s	hribov,	ko je imel po strani klobuk, dasi ni prišel	A
listi usipali trumoma na tla. Gozd na pobočju	hribov	je gorel v prvih sončnih žarkih.Kakor plameni	A
semenj - edini v letu. Iz vse okolice, zlasti s	hribov,	se je trlo ljudstva.Hribovci so postavili na	A
ploha, ko da so se odprli vsi duški, veter s	hribov	pa se je z močnejšimi in močnejšimi sunki zaganjal	A
na vrhovih belkastemu vencu podobna skupina	hribov	in gora, ki dosezajo ponekod dokajšnjo višino	A
sanjaril o srečnem dnevu, ki ga povede s teh	hribov,	in dan za dnem zavidal pticam, ki so v veseli	A
puščobo rjavkastih polj so s pobočij dolinskih	hribov	še vedno segali beli jeziki, podobni lovkam	A
kazali iz poletne sparine, oklepajoče se vznožja	hribov.	Na ploščadi se ni dolgo zadržal.	A
mrak. Celo strmi Kóren je že ugasnil, od vseh	hribov	in božjih potov se je povrnila luč na nebo in	A
od neba do zemlje, kopita se dotikajo gora in	hribov,	zamolklo odmevajo gore ...Svetijo se od obzorja	A
izkušnjav, je zíbel robatih anekdot. Tam, onstran	hribov,	kamor si želi srce, tam, kjer je življenje bolj	A
je bil prinesel moj brat, tam s polhovgraških	hribov	...“ Pomolčal je; njegove misli so se bile	A
slivovka ... od mojega brata, s polhovgraških	hribov!	... In kako je z našimi pesniki dandanašnji?	A
beduini v puščavi, stara slivovka s polhovgraških	hribov,	Lovro Toman, gospod Matevž sam in njegova genljiva	A
desni je bilo odprto polje daleč v temo, do	hribov;	tudi na levi so bile lehe in ob poti, ob jarku	A
Tisti dan je bila nedelja. Farani iz	hribov	so se vračali od jutranje maše, prazniško oblečeni	A
v srce. Iz daljave, tam od golih, žalostnih	hribov	in vse preko morja se je razlegal glas, ki ni	A
strmel v nebo in zdelo se mu je, da vstaja iznad	hribov	in holmov gosta senca; da vstaja polagoma, počasi	A
bile še v njem; veter, ki je prišel od onstran	hribov,	se je mešal z vzduhom iz Blatnega dola in z	A
izbistri, da pogledajo malo dalj, preko teh	hribov	... za to se gre!- Knjig bi si naročili in časopisov	A
žehtelo vroče življenje; na obronkih polhovgraških	hribov	se je v soncu belil breznov sneg. Tam na	A
zdaj čisto tuj. Vsa dolina, prav do vrhniških	hribov,	se mi je zdela kakor rakev.Tam spi človek, ki	A
vriskanja, ne prazniške besede. Iz doline, s	hribov	in gričev so se pozdravljale in si odzdravljale	A
lepem nedeljskem jutru, kadar so od holmov in	hribov	zapeli zvonovi, nam je bil korak lahek in prožen	A
mati iz domače vasi, ki je bila daleč onkraj	hribov.	Prišla je in Francka je prinesla kruha in kozarec	A
zaječalo in zadrhtelo v zraku. Izza vzhodnih	hribov	je zasijala mrtva, hladna svetloba. ”Ali ne	A
Od vseh strani potrkava, od vseh holmov in	hribov,	in ves svetje pesem.Ceste so bele in čiste,	A
Zamolklo in nerazločno, kakor tam od daleč, preko	hribov	in preko gozda, od Svetega Lenarta.Razveselila	A
kakor s črtalnikom potegnjena prav do vznožja	hribov,	do tiste razdrapane, ilovnate pustinje, ki je	A
ampak zdi se mi, da gre jok preko doline vse do	hribov.	Poklical sem, nato pa se mi je storilo čudno	A
razleglo po vasi, po vsej dolini in celo preko	hribov;	nekaj neprijaznega je leglo na srca, zlovoljno	A
vse nebo posejano z zvezdami. Izmed vzhodnih	hribov	se je vzdignil mesec, velik in rdeč, ali še	A
straneh bogato polje vse do daljnih holmov in	hribov;	nad poljem in nad faro pa je kraljevala bela	A
da je dekla pri nekem kmetu in da je doma iz	hribov.	Kadar je šla v delavnik skozi trg, je bila bosa	A
ki se je razprostirala do daljnih, meglenih	hribov.	Bilo je poldne in polje je gorelo v soncu.	A
blagoslova svojo pot. In ko sem bil onkraj	hribov	ter sem otresel od podplatov prah domovine,	A
Barjanec s takim glasom, da se je razlegal do	hribov	njegov ukaz: ”Ostani, kdor ni mevža in šleva	A
zavrisnilo je s klanca dolgo veselo ukanje, od vseh	hribov	je odmevalo in iz doline je odgovarjalo.Obema	A
na obzorju; blešči se onstran polja, onstran	hribov,	kakor same bele hiše, na belih hišah pozlačeni	A
zvezde so sijale, hladnejši veter je zapihal od	hribov,	Na meji so se zbrali občinski možje iz Prisojnice	A
tu, ljudje od Cerkljanskega, iz Tribuše in s	hribov	od Pečin, Ponikev in Novakov.Tu so se radi odpočival	A
pohlevna, pravo utelešenje mirnosti in spoštovanja	hribov.	Žrebeta pa sem enkrat našel na koncu planine	A
Dobravi in na Dovjem. Vsakokrat pa, ko sem s	hribov	poiskal v dolini mestece pod Karavankami, sem	A
otira pot s čela. mVleče tudi nekoliko izza	hribov	in dobro vem, da bo jutri Zala vsa bela, kakor	A
vase tisto voljno sapo, ki piha okrog naših	hribov.	Vesel sem bil in upal sem, da me bodo veseli	A
domačijo. Solnce je bilo spolzelo do Višenjskih	hribov	in je teklo z zlatom posuto pot na veselo polje	A
ihtela. . / . / stran 80 . / »Prijatelj s	Hribov	mi je posodil toliko, da za prvo silo pomirim	A
tiho molile milijonske zvezde; izza daljnih	hribov	je koprnel rdečkasti mesec in je fantovsko silil	A
samotnega senika, so opazili, da se vrhovi višjih	hribov	užigajo. »Jezus ‒ Turki!« so se spogledovali	A
so se v dalji že razpoznavali vrhovi domačih	hribov.	»Ali je Damijan kaj povedal Lizi in Trlepu?«	A
raznovrstnim drugim drevjem na obkrožujoči obod	hribov	in gora naokrog. Ogrevajoča se voda je večino	A
od gornje strani, kjer se je iznad gozdnatih	hribov	grmadila nazobčana Gola gora.Približno čez dva	A
jezera je vstajala rahla megla. Izza nizkih	hribov	je vzšlo krvavordeče sonce.Počasi se ge dvigalo	A
Ostrorogega. Bregovi naokrog so bili kopni, vrhovi	hribov	so pa blesteli v snegu in soncu.Zemlja je bila	A
»Treba ti je bilo priti iz vaših odljudnih	hribov	na naše lepo jezero.Kaj te noben kozar ni maral	A
nizek temnosiv oblak, ki je zakrival vrhove	hribov.	Čez nebo se je začela razgrinjati rožnata zarja	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani