nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Kako slabo jo pozna, prežeča zver, njena duša res hoče gladovati in samotno moliti na kolenih pred razpelom, da bi slišala odgovor, kje hodi njen ljubi, kaj je vse to, kaj se je zgodilo z njim in z njo: Iskala sem ga, pa ga nisem našla, klicala sem ga, pa mi ni odgovoril. Namesto Simona pa sedi velika moška zver s svojo težko postavo v temi, melje meso med zobmi, nataka si vino in ji govori o mestih, skozi katera bojo potovali, o reki, po katerise bojo vozili v Kelmorajn, veliki reki Ren, kjer na obeh straneh rasejo vinogradi, za njimi pa se bleščijo na vrhovih hribov bele graščine. Lepo je to slišati, a ona bi tam hodila s Simonom, ki je odšel, in ob misli, da nekdo drug sedi tukaj in ne on, in da bi bilo vse drugače, ko Simon ne bi odšel, ob tej misli se v njeno srce spet plazita jeza in hladno sovraštvo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani