Sem od daljnih planin je pridirjastilo, vžigalo ščemeče bleščave in grmeč bobnalo po hlipajočih prsih onemogle zemlje, kakor bi klicalo k nepremagljivemu naskoku. In ulila se je ploha, ko da so se odprli vsi duški, veter s hribov pa se je z močnejšimi in močnejšimi sunki zaganjal v škripajoče oknice.
Pod stropom je še vedno brlela svetilka in se čisto narahlo pozibavala.