hribe (1.448)

odpada. MILKA: Ostani v Ljubljani, ne hodi v	hribe.	KLEMENT: Toliko megle že v avgustu.	A
Kolcne. KLEMENT: Šel sem v	hribe.	Povsod je še ležal sneg.	A
Ga udari po rami. Tudi jaz grem rad v	hribe.	Veste, ne vzdržim med štirimi stenami.	A
najbrž ne kadite. Jaz tudi ne, kadar grem v	hribe.	To je zelo poredko, veste.	A
ampak zdaj je opravljeno. V nedeljo greva v	hribe.	Še so hribi na svetu, z njimi so nevarnosti,	A
Takšnih? IGNAC tiho: Ne bom šel s teboj v	hribe,	Klement. KLEMENT: Ne boš šel?	A
mi živ človek ne ve, mati je pritavala v te	hribe	in šla v večnost od vsega hudega, jaz sem pa	A
bi to bil? ONA: Jakob že ne, ker je šel v	hribe,	Andrej je pa že bil tukaj ... Kvečjemu Filip	A
bilo bi sladko romanje zdajle na zimo tjà kam v	hribe,	recimo ... na Goličavo ... JERMAN: Na Goličavo	A
še tó noč in še to uro po široki rávni, čez	hribe	in doline in vodé.Četvero vrancev je napreženih	A
Na voz, Jacinta! Po široki rávni čez	hribe	in doline in vodé! JACINTA: Z levico ti bom	A
obrastel. Zadaj je pogled v dolino in na nasprotne	hribe.	Na desni bolj proti ospredju stoji pod smreko	A
Zunaj je dež in silovita burja, ki tuli čez	hribe	in se zaganja v okna.Pri Dolenčevih se shajajo	A
To je lovski rog To je lovski rog! Čez	hribe	in doline se zlega naokrog, odzivljejo se skale	A
TO JE LOVSKI ROG To je lovski rog! Čez	hribe	in doline se zlega naokrog, odzivljejo se skale	A
oberoč z izpranimi odmevi pod togo obtežene	hribe,	poseljene s prigodami detajlov zbledele zemljemerske	A
stran 48 . / Voz poln očesc Ko veter odpihne	hribe,	se voz poln očesc napoti v daljne kraje. Razgledne	A
rekla: »Glej, domovina! Vtisni v spomin si	hribe	zelene, vas in dolino.- Kadar izvabi svet te	A
škrlatnem svitu zlate zore. Veterček pihlja čez	hribe	in doline; poigrava se v lesovih vrh planine	A
zagrne v tmine, glava težka mi zaspí, duh čez	hribe	in doline na perutih k teb′ letí. Teb′ v naročje	A
stran 92 . / V travi Zarja rumena objema	hribe	na večerno stran, v boju z mrakom že pojema	A
zaznava, danica priplava, se sliši zvonjenje čez	hribe,	čez plan. Zvonovi, zvonite, na delo budite,	A
snideva v znani vozniški gostilni in odpeljeva v	hribe.	»Dobro se oblecite, pri nas imamo še zimo,« je	A
prebredel vse gozdove in prehodil vse griče in	hribe	in gore v bližini. Prišla je jesen tistega leta	A
voz. Vroče je, soparen vzduh megli pogled na	hribe	v daljavi.Konji hrzajo in se prestopajo, z repi	A
dvomiti, da bi te težke rastlinojedce vleklo v	hribe,	če je na polju dovolj hrane...Kdor je kdaj slišal	A
65 . \/ In vesel je, da je njegov sin ušel v	hribe,	pa je videti, da je zdaj njegova neugnanost	A
in hinavsko je prišla vojna tudi v tolminske	hribe.	Kmalu po izbruhu so prikorakale delavske kompanije	A
da si kozel! In poberi se mi zdaj v tolminske	hribe!	« »Hudiča!« je navdušeno vzkliknil kovač	A
partizansko pošto v žepu obletela vse te grape in	hribe.	»Da, kar živ je,« je nadaljevala in	A
vsi rešujejo. Da ... ljudje so šli iz dolin v	hribe	ter so se razgledali po svojem svetu.Začutili	A
Prikrajnar.« »Upajo, da se bodo poženile v	hribe,	«se je oglasila Kadetka.	A
Včasi me je prišla obiskat. Daleč čez	hribe	je prišla peš.Čez Vrata in Čepovan, po Puštalski	A
do moje (ga ) drage(ga ), o pozdravljanju čez	hribe	in doline, čeprav med njo in Lazarjevim Pepijem	A
kar počne, v šolanju in študiju in izletih v	hribe	na drugi konec dežele, ne vidi pravega življenjskega	A
na samotnih poteh, ni se zaman prebijal čez	hribe,	spal in jedel po umazanih krčmah, ni zaman vztrajno	A
nespečni noči, po hoji čez kranjske in koroške	hribe,	in čakal, da bodo težke jutranje prikazni s	A
lepo zaspati, s pogledom na bele, zasnežene	hribe	v daljavi, v toploti bližnjega pomladanskega	A
prisilil svoje misli, da se niso vzpele čez	hribe	za mestom, da se niso spustile v turjaške soteske	A
vozove in tovornike, ki potujejo po poti čez	hribe	proti jugu, zdaj so poti že suhe in varne, včasih	A
gležnjev, v njenem pogledu, zazrtem nekam čez	hribe,	nazaj, proti domu, v vsem tem je bližina, je	A
pogumom potnikov, ki so prišli od daleč, čez	hribe,	skozi sneg in vihar, čez hudournike in skalnate	A
se češe, kako potem odsotno gleda nekam čez	hribe,	njen pogled, omamljen odnjegove, njune noči	A
prisilil svoje misli, da se niso vzpele čez	hribe	za mestom, da se niso spustile v turjaške soteske	A
pritisnile črne oblačne kope. Čez valujoče snežne	hribe	so legle s svojo temno težo.Bil je popoldan	A
meji, ki so vsako leto enkrat dirjali na štiri	hribe:	moški in ženske, otroci in starci so steklimi	A
sprejeli medse. Treba je bilo teči na štiri	hribe,	s krvavečimi nogami in s peno na ustih.	A
Avtobus je po vijugasti cesti rinil gor med ozke	hribe.	Blatne kapljice so pršele izpod koles na ropotajoče	A
takih krajev ne dobiš nikjer. Drugod imajo tudi	hribe,	a previsoke ali pa prenizke, in vode ali nič	A
to službo. Mir bi imel nemara; toda v kakšne	hribe	bi prišel in v kakšno zimo!Od svojih krajev	A
Kaj nisi fant? Poglej	hribe	tod okoli pa dolino spodaj!In če se ti poljubi	A
pogledal je svoje noge in zmajal z glavo. V	hribe	kam daleč bi šel, da bi ne slišal več domačih	A
obležal, pokril ravno polje po dolini in griče in	hribe	okrog in pobelil strehe po vasi. Tone je zatlačil	A
košarico. Gledali so na gorenjske snežnike, na	hribe	in ravni, ki se jih drže, in na megleni pas	A
leto,« je pritrdila Micika. »Ti oblezejo vse	hribe,	pretaknejo vse doline in odlete spet z lastovicami	A
Andrej, »ki niste še pogledali nikoli čez domače	hribe!	Vi ne veste nič, in kdor nič ne ve, naj nič ne	A
vodil Viljem Kornelijo in gledala sta na zelene	hribe	okrog in na široko polje pod gradom in dobro	A
tam kjer se je dotikalo nebo zemlje, visoke	hribe.	Potovanje v živinskih vagonih ni bilo prijetno	A
utrudljivem in žuljastem napenjanju srboritila v	hribe	in se klicala nazaj v tisto pomladno neobvezno	A
izbral lisjak, ki bi moral ponj kajpak v visoke	hribe.	Nekoč je cvetel v vsakem vrtu, a danes se je	A
nadstropji, katerih površine so se valile čez	hribe	in doline in bi najrajši pripojili svojim njivam	A
kajti sonce hitro napreduje in žari zdaj vse	hribe	in vršičke, čas je, da pohitiš.Počitnice se	A
prosti čas, saj ste obleteli že vse gore in	hribe	in kukali skozi ključavnice vseh cerkva v vaši	A
potem pa se obrniti na desno ali na levo v	hribe.	Stopil je s konja in ga privezal k pristrešju	A
igral karte in na biljardu. Obhodil je vse	hribe	na severu in na jugu mesta, spoznal je vse poti	A
Da ni tega, vsak dan bi poslala za njo čez	hribe	in doline par blagoslovov.Povejte mi, gospodine	A
izginili v neprodirni megli. Hiteli so naravnost v	hribe.	Ko so bili že precej daleč nad mestom, si je	A
»Zdaj piši pa tako,« je vpil Damjan: »Čez	hribe	in doline, čez to ravno polje in čez te zelene	A
svoj razsodek, rekoč: »Porabna bo žival za v	hribe,	kosti je močnih.Težak voz bo dobro vlekel v	A
če prav zakričiš nanj, pa jo kar popiha čez	hribe	in doline.« »Ti si vendar oče,« je župan pričel	A
jo vtakne čim dalje proč od Ljubljane kam v	hribe,	kamor dedec izlahka ne najde za njimi.Nadzornik	A
zmetal uradniško obleko s sebe, se nakomotal za v	hribe	in trdno stal sredi sobe v čvrstih kvedrovcih	A
Zato sem se cest ogibal in hodil v gozdnate	hribe.	Nihče me ni motil; morda kak zajček ali plaha	A
Kaj pa, ko bi sprejeli kakega begunca? V	hribe	jih nismo dali.Vidite, eden je sedaj pri meni	A
Kljub temu je pa vendar prišlo to poročilo v	hribe	in celo teta Urša je zvedela in je od strahu	A
Jančarico je prišla podpora. Da ne bo hodil sluga v	hribe,	ko ima že tako preveč potov, poneseš ji ti polo	A
Že tolikokrat je našla v mislih edino pot v	hribe	do daljne sorodnice, ki je za Kozjim hribom	A
Matija vrne z vojske. Preden je zavila na pot v	hribe,	se je še enkrat ozrla na domačo vas in zaželela	A
7. avgusta 1813. Danes sem šel obhajat v	hribe.	Stari Marin je umrl.	A
sovražniku nasproti. Tolpa je pognala črede v	hribe	in se poskrila po gozdovih krog Topera.Njej	A
previden. Naloviti je dal kmetov, ki so morali v	hribe	in gozdove pozvedovat po barbarih, preden je	A
Vsaka pravi: Le v	hribe	ne!Poglejte mestne učiteljice!	A
In sedaj se jim godi! Če se pa zariješ v	hribe,	ne prideš zlepa med ljudi.Ne grem, ne grem v	A
Pa sem mu povedala, da si šla daleč proč, čez	hribe	in doline in visoke gore, čez bistre potoke	A
Hahaha! Kvečjemu v	hribe,	v še večje hribe!« »Ne laži!	A
Hahaha! Kvečjemu v hribe, v še večje	hribe!	« »Ne laži!	A
»Minka, ali si znorela? V te	hribe,	v to samoto! Ne, ne verjamem, ti se šališ!«	A
zemlja, in dlje proč, že skoraj na obzorju,	hribe	v vseh zelenih barvah listja in bilk.Na najvišjem	A
Mileno. Skupaj sta se učila in skupaj hodila v	hribe.	Vsi so govorili: ‘	A
izpit! Proslavit gremo, Milena, Tevž pa jaz, v	hribe!	...Tako vesel je bil, tako se je smejal!	A
pri srcu. Vedno me je stiskalo, kadar je šel v	hribe	...«Pogreb.	A
puncami, to domišljavo, tečno sorto! Gremo v	hribe,	na morje, na izlet z biciklom!Gremo v kino!	A
ribarjenjem se je precej zamudil. Nad dolinske	hribe	se je že spuščala svetla poletna noč, zagrinjajoč	A
dolino. Kmetsko ljudstvo je zbežalo pred njimi v	hribe	in gozdove.Samo grajski so ostali za svojim	A
je bilo neurje odvleklo na vzhodno stran čez	hribe,	je voda nagloma odtekala in skozi ostanke bežečih	A
potomca daleč iz svoje in Ulrikove bližine na	hribe,	k Hojanovim na Stropnici.Novi varuh, bratranec	A
šolskega leta je mladi Gradnik moral odriniti na	hribe.	Isti večer se je trgovec v pozni uri	A
dolinske otroke je pomenilo pregnanstvo na daljne	hribe	hujšo kazen ko zapor v temnici.Čisto natihoma	A
in smrt, Bog nas varuj! A kako bi z vozom v	hribe?	Obtičal bi na klancu v snegu, ne mogel bi ne	A
dobra ura je, ko se je napravil popoten človek v	hribe.	Kaj se nista srečala?“	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani