Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetje zemlja se zagrne; zame pa pomladi ni!
Zemlja se zagrne v tmine, glava težka mi zaspí, duh čez hribe in doline na perutih k teb′ letí. Teb′ v naročje glavo trudno denem, gledam ti v obraz; ti pa smeješ se priljudno, kot si se nekdanji čas.