divje (4.233)

Sit sem tega lova za Veroniko. Pošlji me na	divje	Ogre, na Turke ali pesjane, lov na slabo žensko	A
temveč reši nas vsega hudega ... In pomiri moje	divje	želje, ukroti mojo grešno strast ... ARON Duhovnik	A
ne bom grajal. Kraljica Barbara se zasmeje	divje.	Oba odideta.	A
LENČKA Oče, saj ni bilo nič. URH skoro	divje:	Ali sem to zaslužil?‒ Pomni: Nič ne bom čakal	A
halji, mu bom pomahala ... Z uličice spodaj	divje	hupanje in jezni moški glasovi, sledi zavijanje	A
jo ona pomiva z besnim tempom. Toda vmes spet	divje	zazvoni pri stanovanjskih vratih in hrušč posode	A
igro dobil! MERCUTIO Če hodi tvoj dovtip na	divje	gosí, tedaj sem pač pri kraju; zakaj v enem	A
kraju; zakaj v enem samem tvojem čutu je več	divje	gosí, nego v peterih mojih.Ali sem te dal z	A
je, da je moja vekomaj. LORENZO Končá se	divje	tako divja radost, in umrjé v pijanosti - smodnik	A
Za srnice, zajčke in jerebice in druge take	divje	dobrote, pa človek kar skoraj vedno na eno oko	A
Da li je on že med njimi, Tugomer?	Divje:	Tugomer, Tugomer, sedaj te bode Zorislava poljubila	A
zdravíca zaôri Zdaj grofu od drúžnikov vseh; In	divje	druhál se grohoče, Mej njimi pa deva se joče	A
do poldnéva: Sava teče bistra, ko popréje!	Divje	škriplje že z zobmí mi Tahi, Brke viha in od	A
s sabo je Valjhun srditi požigat božje véže	divje	roje; povsod vzdigujejo se vere ščiti, ki si	A
oči - ležim v dolu travnikov z bilkami	divje	dišečimi, s čredami ostro s jočimi,	A
spletala in vetru jih dajala, bi	divje	rože trgala in v morje jih metala	A
nadzemeljskih poln ogleduje skoz' okno si pesnik	divje	napake ljudíj, líca temní mu zasmeh. Malo	A
poje ... Divni zvoki zadone: glej duševne	divje	boje, bolno od strasti srce. Ali kakor	A
mesto hrupno, glasno mesto, več ne bije	divje	petje. In vasica bela v gozdu v tiho	A
skrivnostni sódi, kak' povejte, bi ne poslušali?	Divje	sreče tù zvené glasóvi, divje sreče in ljubezni	A
poslušali? Divje sreče tù zvené glasóvi,	divje	sreče in ljubezni strastne; vse življenje	A
otroški srd, pozabljene solze, to vranci so, ki	divje	v zadnjem, prostem diru čez trupla znanih ranjencev	A
otroški srd, pozabljene solze, to vranci so, ki	divje	v zadnjem, prostem diru čez trupla znanih ranjencev	A
stran 12 . / O mraku Po jezeru priplule mi	divje	so gosi, to v mraku je, jeseni, in ko megla	A
Zveri! Strah se kot megla ovija med škarpami	divje	hoje.Misel, ki spi do pomladi, je vzhičen vihar	A
stran 4 . / Moj ded 28 Dèkle, dèkle moje 29	Divje	kakor lačni psi 30 2 OKUPACIJA 31 1 | V mestu	A
rokami delava, saj veš. . / . / stran 30 . /	Divje	kakor lačni psi Divje kakor lačni psi bomo	A
/ . / stran 30 . / Divje kakor lačni psi	Divje	kakor lačni psi bomo zgrizli stari svet. Zgrizli	A
zgrizli stari svet. Zgrizli bomo stari svet	divje	do krvi, do krvi in do kosti. In nato bo lep	A
Zapojte nam! Zemlja slovenska je	divje	zapela in našo besedo s krvjo nam ogrela. Zapojte	A
s prsti v pekel in nebo. Gleda spod čela,	divje	in nevarno; pozdravim ga.On nič.	A
Bundo, ker zunaj kaže minus tri, in to debelo,	divje	vlečem nase. Navlečem, vzamem ključ in pohitim	A
sanjskim sfingam. V odličnem fraku z njimi	divje	swingam, v Storyvillu žgem in delam krah. Ubrani	A
Nataša vstane.	Divje	čik prižiga in Bernhardt s staro pipo v ustih	A
Tisti hip sem postala žival.	Divje	sem se zvila, planila kvišku in ga pogledala	A
stran 20 . / JEFTEJEVA PRISEGA Na boj na	divje	Amonite, sovražnike rodú srdite, je Jefte hrabro	A
si lepoti, ko ti prozornih globočin nevihte	divje	srd ne moti! Pa oh, siroti tebi žuga vihar grozán	A
želimo samote. Demonstracije na ulicah so kakor	divje	besede gluhonemcev. Sami ne čujemo svoje besede	A
okno ‒ puščava Krasa, brinje in bori, akacije,	divje	rože ‒ štirje vlaki na dan.‒ ‒	A
Slavček med trnjem se je zganil in zapel; bel cvet	divje	rože je zakrvavel ... Trnje zori sredi belih puščav	A
so živalske meni drage, kot Pesem sem dvojina	divje	jage. Kot Pesem sem dvojina divje jage.	A
/ . / stran 23 . / Kot Pesem sem dvojina	divje	jage. Z ljudmi in vetrom plevem mali šmaren	A
naj bi v svete me kadice, kot cvetje vrgel v	divje	me slapove. Me bo jemal kot vonj in dim s keblice	A
tružci lepi Vid, ki kakor sluga mejnike božje	divje	razmetava. Je truga čoln, ki se spušča v sinje	A
širokost naramnega klobuka. Naj se razjoka	divje,	me ošteje, da v štuk se sliši kakor srh poduka	A
razrvane. Od mrtvih kličejo zagrobne hleve ozare	divje,	njive preorane. Izbožam se do živih korenin	A
in v njih se vrbov bom največ zamujal. Ozare	divje,	njive preorane ‒ so s kmetom tukaj ali le v	A
stran 27 . / Iskanje nore ciprese plavajo in	divje	svinje krulijo ko lačen iščoč skozi meglice	A
udomačenih stvari: vabilo na brinov ples, pokloni	divje	negibnosti, slepe vodnice in mnogo ležišč s	A
Heri, osle!«	Divje	je strmel vame, a videč me pripravljenega, da	A
bolj zbegani izraz, da sem se naglo ozrl. Z	divje	izbuljenimi očmi je koracal proti meni gospodar	A
Plazovi, sneženi in drugi, so jim dobavljali	divje	koze, ki so jih Trentarji znali poiskati; kadar	A
črni čopi so jim plesali sém in tja. In še bolj	divje	so kričali.Odpirali so na široko usta in kričali	A
Kako? je zdaj on vprašal, ker je bil Paul takó	divje	zatrobil, da nas je oplazil leden pljusk. Velike	A
je bilo kričanje zebraste množice toliko bolj	divje,	ko je napočil trenutek odrešenja. Že zdavnaj	A
galebi, ki tu ob bregu krožijo nad odpadki in se	divje	derejo, da gre skozi ušesa, ko se spuščajo nanje	A
vprašal Albert. Paul je bil namreč tisti hip takó	divje	zatrobil, da jih je oplazil leden pljusk. »Velike	A
Potem pa so spet na vozu. A ne jahajo več takó	divje	ojesa. Porinili so voz spet ob zid.	A
Ves čas je skušala uloviti rjavo zaveso, ki je	divje	plahutala ob strani, in se smejala. MOMI Včeraj	A
vodo turbinam. In v mesečini je bilo še bolj	divje	tudi to debelo pokončno jekleno črevo, ki je	A
kako sem na Plešeh razbil luč, pa sem tako	divje	zamahnil, da sem jo res razbil...No, ali je bilo	A
mrtve. Vojaka sta ga neusmiljeno suvala in ga	divje	stresala. Nemška smrt je zaničljivo	A
Počil je strel. Mongoli so odskočili kakor	divje	živali, belo telo pa se je zrušilo in obležalo	A
klinu, ki ga je zabijal v skalo. Martin je	divje	jeknil. Temnikar je skočil predenj.	A
Pustite me!... - je zavreščal Martin ter začel	divje	opletati z nogami in rokami. Temnikar	A
oder s prisiljenim vriskom in petjem, godba je	divje	bučala in cvetje je padalo z oken.Počasi pa	A
denarja. V »punto franko« sedi fakin in zre	divje	v prazno pristanišče. Stojim na obali	A
se nikdar ne konča in še zaplešem junaško -	divje	drobljeno polko. Lepi so tam	A
in pod mano je tudi zasneženi Krn. Srce mi	divje	utriplje, noge se mi tresejo, v komolcih me	A
obleki, z razkuštranimi lasmi in igral, igral	divje	in za njim je bilo vse polno ljudi, ki so ploskali	A
Pa ni videla ničesar. Samo burja je	divje,	oglušujoče žvižgala v opažih.	A
takrat. Prvi stavek - kraška burja, ki neznansko	divje	vrši čez Kras, čez našo deželo, borovce zvija	A
ljudje v teh tolminskih grapah kaj barbarske in	divje	narave.Neobhodno so potrebni ustrahovanja in	A
jih bomo ugnali, žloto hudičevo! Saj že kar	divje	gledajo od golega strahu!’« »Tako je	A
ostali trije poskočili, besno zavpili in začeli	divje	udrihati po njem. Zagledal sem kri, ki je kapljala	A
se šele na Ravničarjevem travniku. Srce mi je	divje	utripalo, v sencih mi je butalo.In bil sem strašansk	A
Baje jih kar sežigajo v pečeh.’ Tako	divje	je zaoralo v meni, da sem zrasla nadenj: ‘Bom	A
ki ga je bil veter vzdignil in zapletel med	divje	poganjke usihajočega drevesa.Nato je srečno	A
razpuščene lase in jo tiščal k sebi, Zana pa je	divje	stresala glavo, praskala po zraku z zakrivljenimi	A
odpeto srajco na mogočnih prsih ter se tako	divje	zakadila mimo mene, da me je vrgla na tla.Ko	A
Un bambino!... In se je tako	divje	zavrtel na eni sami peti, da se je ves omotičen	A
Njegove oči so žive in žarijo v noči, kakor oči	divje	živali. Njegovi lasje so črni in vihrajo	A
Leskečejo se v dnevu in žarijo v noči, kakor oči	divje	živali.Glasna pesem so tvoje oči.	A
Najdù molči. A v očeh je ogenj, kot v očeh	divje	živali in lasje se mu vsipajo po ramenih ko	A
njegove oči so ognjene v noči in žarijo, kakor oči	divje	živali. Dobro mi je, mrmra sam pri sebi	A
tvoja duša. Hej muzikantje, igrajte, igrajte	divje,	da vam do jutra popokajo strune.Samo nocoj je	A
saj so črne tvoje oči in žive so, kakor oči	divje	živali.Hej, ti črna deklica, pleši, in potem	A
Črne oči so žive in žarijo v noči kakor oči	divje	živali. Najdù hodi po dolgih cestah	A
mano in pod mano je tudi zasneženi Krn. Srce mi	divje	utriplje, noge se mi tresejo, v rokah me lomi	A
po vsem telesu, mu nabreknila žile in mu tako	divje	vdrla v srce ter ga napela do takih meja, da	A
obstala sredi bele ceste, visoko vzdignila oko in	divje	požugala z dvometrsko palico.A to je bil samo	A
klestijo golo grmovje za njima, sikajo v sneg.	Divje	vpitje se vali bliže in bliže in bliže ...	A
prekleti!« udari iz njega razkačena trma. Oči se mu	divje	svetijo.»Nič patron!	A
dvižnem mostu in spet lezeta više in više med	divje	skalovje.Ustavita se na majavi brvi nad globokim	A
pehati skozi sejmarje; stresal ga je, da je	divje	cingljalo, in grmel iz dna svojega trebuha:	A
velikansko lončeno skledo repe in krompirja ter začel	divje	skakati, kakor bi pobijal zmaja.Zgrabili so	A
glasu. »Ti si nor, pa božorno‐boserna!« je	divje	zagrmel Luka. »Pha!	A
poslušal, kako mu šumi v glavici in kako mu	divje	utriplje v drobnih prsih.In v tem čudnem šumenju	A
obstane in se za hip zastrmi v daljavo. Oči se ji	divje	zaiskrijo, kakor bi šele zdaj odkrila pravi	A
kraju, toda plesalce je že zgrabil hudič ter jih	divje	zasukal. Tako hitro se niso še nikdar razvneli	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani