Večerna pesem Sredi spreminjajoče se svetlobe lebdim in se oziram k odhajajočemu soncu: oko rdečega hrepenenja, ki polaga tišino v usta dni. Tu je priložnost, ki spominja na izstop iz udomačenih stvari: vabilo na brinov ples, pokloni divje negibnosti, slepe vodnice in mnogo ležišč s klavirji, kamor se preprosto uležeš in s starimi vižami preigraš gluhe sanje.
Dlan nizkega neba Dlan nizkega neba se useda med neubrane domove, da začenjajo zveneti v plahih, tipajočih tonih.