Že, Črtomir! je treba se ločiti, ne slišiš, kak glasnó trobenta poje? Pripodil s sabo je Valjhun srditi požigat božje véže divje roje; povsod vzdigujejo se vere ščiti, ki si prejel od matere jo svoje, té vere, ki ji deklica ta služi, ki zdaj te z njo ljubezen čista druži. Kak težka, bridka ura je slovesa!