nova beseda
iz Slovenije
Gitica Jakopin: Pesmi, Se praprot budi, poved v sobesedilu:
S koncem ustnic sem lovila temno slast in svetli hlad, da sem do jutra pozabila tvoj tihi mir, moj burni glad.
ŽEJA S teboj obiskujem kraje, ki sem o njih sanjala, preden sem prvič odprla oči - ležim v dolu travnikov z bilkami divje dišečimi, s čredami ostro s jočimi, opajam se s soncem, ki mi zastira pogled na ves kamniti svet, vdajam se vetru, ki me razbeljeno meče na vrh ledenikov, v bliskih odkrivam vse zamolčano o sebi in o ljudeh, a preden v rosi se zgubim, zaslišim hrzanje: beli žrebec, ki se je iz moje reke napil, zdaj dviga glavo in iz njegovih oči vame moja žeja strmi.
NE GLEJ MI VEČ V OČI Ne glej mi več v oči in roko snemi z mojega vratu, on ves čas nepremično gleda.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani