nova beseda iz Slovenije
Za sveto vodo imajo satanovo scalnico, a | dim | strupenih in smrdečih rož jim je kadilo.V kropilniku | A |
lokavo in nenasitno srce ... vse bo zgorelo ... | Dim | se bo valil do nebes in srečne zvezde, da so | A |
Premolk. KLARA (puhne | dim | proti Simonu): Hej! SIMON (nervozno mečka | A |
nedoumevajoč črnijo, so kakor žive ... Gost | dim | ...Majhen deček se med razbitinami igra s skrotoviče | A |
Perot svinčena! Svetli | dim! | Vročina ledena! | A |
žalost, ko sebe, muči tebe srce moje. Ljubav je | dim, | iz vzdihov srčnih rojen; razvneta, plamen je | A |
čeprav niso taki, kakor so . / . / stran 12 . / | dim, | da so.Zato sem se jih hotel ogniti. | A |
kaj mislim, kadar ga vi . / . / stran 39 . / | dim. | Kakó blago srce je v njem in kakó je nesrečen | A |
»Zažgíte!« ... Gorí že grmada, V | dim | déva zavíta je vsà. Poljublja že úde ji plamen | A |
tukaj carska krona, in kaj posvetna slava? ‒ | Dim | lehak, ki v nič se razgubi iznad poklona! Pa | A |
je, ni ga! Ničeve so tudi tvoje sanje, kakor | dim, | ki veter ga razžene. Kalijat, še ti razlij pred | A |
truden, počasen, pogled ti je hladen, teman, | dim, | prah se ti v zgubano lice zaganjata leto in | A |
zanimala, tam z glavico je kimala. A dedek puhal | dim | - tako in pravil pravljico lepó: »Tam sred lesa | A |
otopel mu je izraz. Zopet pravega ni vlaka; | dim | le puha mu v obraz. Kje tihi si mi dom In | A |
otopel mu je izraz. Zopet pravega ni vlaka; | dim | le puha mu v obraz. NEBO, NEBO... | A |
vsega življenja, zajetega v bol in tovarniški | dim. | A kadar ob vinu mu v žilah vzkipi, takrat bi | A |
zapustim, saj sta zgolj smog spominov, jedek | dim, | misel, ki vrta s svojim starim gnevom; pot nadaljujem | A |
zblaznel. Na uro pogleduje in mrmra in spušča | dim | v postan ljubljanski mrak. Že čisto živčen skoraj | A |
opazuje divjad. - - - Dolg, pretrgan in bled kot | dim | ob jasnih dnevih se je skrotovičil za mizo. | A |
ob kamnito bregovje; do néba praši se megleni | dim, | v obraz mi brizgajo pene od skalne stene; a | A |
sežiga, da umiril grozni bi vihar: in sveti | dim | se k nebu dviga, in glej, preteči prej oblak | A |
plamenih se škrati igrajo, s pahljačo odganjajo | dim, | me iščejo v postelji postlani. Čudežna trava | A |
prevelika. V rahle pajčolane zvit pleše v sobi | dim. | Šepet iz trudnih usten iz ozadja pri šahu, jaz | A |
Kdaj gre brzovlak v Ljubljano? Srebrni | dim | se vije med modrimi gorami. Umetnost je progresiven | A |
Sveti mir Eno oko sije med nas, eno oko. Sivi | dim | polega nad strehami. Nam je tesnó. | A |
. / . / stran 79 . / Od nekod se privleče | dim | Ljudje imajo ogrete stene duše pa kot arktično | A |
Potlej izginem. V | dim | cigarete. PIHAJ pihaj ti moj malin in vleci | A |
v divje me slapove. Me bo jemal kot vonj in | dim | s keblice zadržek, da me krmi roka vdove. Mar | A |
Vse pomembnosti so namišljene. Poznam | dim | malih igric in ples ljubečih pastirjev življenja | A |
se je gost, srebal slatino in puhal cigaretni | dim | kakor železniški stroj.Po daljšem molku je vstal | A |
doma.« Čelhar zmiglje z ostro brado, izpuhne | dim | viržinke - enkrat, dvakrat - »Bo treba | A |
molči, zavira polagoma po klančku dol in puha | dim | iz ust. Sonce žge na valovito pokrajino | A |
usojeno, da se razblinijo tiste sanje kakor | dim... | kakšni Marički pa itak ne uide, naj si bo že | A |
dimnikom je podoben mlinčku za kavo. Vijugasti | dim, | ki se vzdiguje iz dimnika, pa je mlinčku ročaj | A |
razred je prasnil v smeh. Bučen krohot, ko da je | dim | potapljajočega se parnika bruhnil z zadnjo silo | A |
razni načini, he he he!« Sedela je ob nji in | dim, | ki ga je buhnila iz ust je zaudarjal po vinu | A |
ženica. »Kaj je?« vpraša, ko je počasi povlekel | dim | iz pipe. »Nunc,« plaho ponovi ženica. | A |
lokomotiva brez koles vse dni bruhala ogenj in | dim | v gorsko nebo, ponoči pa je visela ognjena krona | A |
kraki nevidno gospodari vonj, ki ga prinaša | dim. | Tedaj se kljub želji po neomejenem počivanju | A |
stisnil k parnemu kot . /\ .. stran 144 . \/ lu. | Dim | je uhajal skozi težko sopenje, padal na dolgo | A |
nizek in širok štor in vlekel čik, da mu je | dim | zakrival valjasta mehurja, ki sta mu skrivala | A |
najpoprej nismo nič videli, zakaj valil se je gost | dim, | ki ga je veter cefral kakor sajasto meglo.Šele | A |
mizo. Lahko bi mislil na kadečo se kopo in na | dim, | a nisem; samó na tistem sivem in vlažnem ometu | A |
smrti in ki nimajo groba, ker se je nad pečjo | dim | razkadil, njihov pepel pa je pognojil nesrečno | A |
umakniti.« . /\ .. stran 222 . \/ Potegnila je | dim | vase, potem je hitro pomečkala cigareto v pepelniku | A |
plutovina tli in se kadi, da zagrinja težak | dim | zatohlo ozračje. Silvia pa plava k školju in | A |
kakor razbeljen ščit prednjo. In ko da se je | dim | iz ognja za njima nalašč obrnil, da draži oči | A |
ustnice. Ko jo prižge, našobi ustnice in puhne | dim | predse. »Igrajmo se,« je tedaj rekla Evka. | A |
gospa.« Ozvezdje sveč, ki vse lijejo vosek skozi | dim | dolgih stenjev. Pešci. | A |
stran 304 . \/ Nekak prihajajoč, razredčen | dim. | In krenil je na pomol, da bi se približal morju | A |
cesto paseta dve kozi, še niže pa se kadi tenek | dim | iz dimnika njune hišice. Daleč nad kamnito steno | A |
iz dimnika se je vijugal prozoren, modrikast | dim. | »Vse je dim!...«je vdano vzdihnil. | A |
je vijugal prozoren, modrikast dim. »Vse je | dim! | ...«je vdano vzdihnil. Stisnil je ustnice | A |
zidu, švignem mimo strehe, mimo dimnika, skozi | dim | inpotem padam in padam in vem, da ne bom nikdar | A |
zlato cigaretnico, si prižgala cigareto, puhnila | dim | skozi nosne votline in se ozrla po izbi.Njen | A |
spet zaničljivo zamahnila z roko in puhnila | dim | skozi svoje nosne votline.Nato je pogledala | A |
pogledala. Skozi vežna vrata se je privalil gost | dim. | Okna so se pobarvala z rdečo svetlobo. | A |
Prižgal si je cigareto in hlastno potegnil vase | dim. | Začutil je pravo telesno utrujenost. | A |
slamnatih strehah. Iz bajt se je dvignil prvi | dim. | Martina je oblila radost. | A |
se raztezavali po njih kakor smradljiv, dušeč | dim, | se obešali za suknje gospodom uradnikom, ki | A |
pa gori ogenj, diši po smoli in trhlem lesu, | dim | se vije skozi cevi in v loncih se kuha večerja | A |
488 . \/ zvoniku zvoni, iz dimnikov se dviga | dim | pod nebo, nastlano z oblaki, diši po tropinah | A |
razigrana. Andreicich kadi cigarete, veselo izpuhava | dim | in globoko vdihava hladen veter, ki piha od | A |
dogoreva glavnja: iz kamina se vrača | dim: | vsi so že polzaspali. Na sredi | A |
rameni. Nato je nekajkrat tako močno potegnil | dim | iz pipe, da je kar zacvililo, potem šele je | A |
spet naslonil na ograjo. Puhal je modrikast | dim | za vetrom, zvijal ustnice, skušal delati kolobarje | A |
užitkom potegne vase. Prijetno mu je, ko spušča | dim | pod orumenele veje, pod jasno nebo ali pa pod | A |
zakajen strop, kjer se pač trenutno nahaja. | Dim | se lepo vijuga, raztezava v tenke plasti in | A |
In takrat skoraj zmerom globoko potegne vase | dim, | potem zakroži ustnice, ga počasi izpuhava in | A |
ob cigareti. Kadi, viha ustnice in izpuhava | dim. | Kadar cigareta dogori, in ga zapeče v prste, | A |
njemu. Tako sva izmenjaje vlekla vsak po en | dim. | Marušič je potegnil samo trikrat, ko sem mu | A |
svetijo, roke, ki krilijo, cigarete, ki gorijo, | dim, | ki se svaljka pod strop.Vse vidim, on pa, ki | A |
kratka pipa, iz pipe pa se je sukljal modrikast | dim. | Stari mornar Andrej je sedel na pragu svoje | A |
mornar si je natlačil pipo, prižgal, puhnil | dim | in začel s pripovedovanjem. V starih | A |
Veter je spet potegnil in zanesel čisto k tlom | dim | iz pipe, ki si jo je mornar ponovno natlačil | A |
Videl je rdeče strehe, videl je modrikast | dim, | ki se je sukljal iz dimnikov, videl je reko | A |
ožganega zidovja se je leno dvigal samo še belkast | dim. | Matic je spet začudeno zamežikal, a naj si je | A |
zakajena. Izpod oboka se iz kuhinje suklja | dim. | Nad vrati je stena popolnoma črna od saj, ki | A |
. / bombardirajo vas. Izza grebena se vali | dim: | vas mora biti blizu in vsa v plamenih. | A |
Mina trešči v bližino. Grušč in | dim | zdramita Nančiko.Počasi se okrene k Sovi; se | A |
»Vas!« vzklikne Peter in stegne roko. » | Dim! | « še glasneje vzklikne Tone in pokaže s prstom | A |
štrli v nebo visok dimnik. Iz dimnika se vije | dim | ... * | A |
Tišina. | Dim | in prah plešeta v pasu mlečne sončne svetlobe | A |
treskajo, strojnice regljajo, streli odmevajo, | dim | se dviga, hiša gori, ob progi prasne kvišku | A |
Drejcu in Borisu. Nato okrog stebra buhne | dim | in zakrije vse. | A |
oblita z mesečino. Iz Obrekarjeve bajte se vali | dim | in prvi plameni že ližejo staro slamnato streho | A |
rekel Nande in zmagoslavno puhnil skozi nos | dim | jugoslovanske cigarete. Ko so zavili | A |
slabo obrita lica, in nato izpuhavajo modrikast | dim, | ki se za njim kakor iz navade ozre oko in potem | A |
Nato jo prižge, ošabno in izzivalno izpuhne | dim | ter se ozre v Rejca z drznim pogledom, kakor | A |
naravnost z otroško razigranostjo vneto tlačili | dim | iz dimnikov nazaj v kuhinje, da so se gospodinje | A |
loteva, poldan se nagiba, zrak se razblinja, | dim | se suklja pod sivo nebo.Noge se premikajo počasi | A |
loteva, poldan se nagiba, zrak se razblinja, | dim | se suklja pod sivo nebo.Za steklom pa dvoje | A |
dviguje, zato se zaganja z verige, zemlja se boči, | dim | se suklja pod sivo nebo.Koliko grehov se je | A |
polite kave. Toliko cigaret, ves dan cigarete, | dim | v pljučih. Črno mora biti tam notri, cela debela | A |
sragami na čelu, truden od težkega dne, ki tišči | dim | k tlom, zagleda znano postavo. Kujbišev. Kujbišev | A |
je zdaj zajemal že spodnje dele hiše, in tudi | dim | se je začel počasi valiti iz notranjosti.Potem | A |
86 . / daljavi očrtavale gruče hiš in se je | dim | vzpenjal naravnost proti nebu, je bil Johan | A |
se je vsula skozi razpoko na nebu, že videti | dim | iz vasi, se je steza nalahno vzpela, koj za | A |
množice, umazani prostori planinskih kočur, | dim, | sonce, sneg, velike konjske zadnjice v enakomernem | A |
Bilo je svetlo in rdeče kot sredi belega dne. | Dim | je ostro vleklo skozi velike odprtine v stenah | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |