nova beseda iz Slovenije
Koga naj ljubi? Klecne, sname z noge | čevelj | in preizkuša razmajano peto. Spet obuje čevelj | A |
čevelj in preizkuša razmajano peto. Spet obuje | čevelj. | Sede na klop. | A |
obleki vstane in po nekaj korakih klecne. Vzame | čevelj | z noge in ga preizkuša.Sezuje ga in gre s čevljem | A |
objeta proti njenemu domu. Skuša si natakniti | čevelj | in hoditi z njim.Peta je zlomljena, znova ga | A |
se pravi kroj zavoda. Na eni nogi zavodski | čevelj, | na drugem okoren škorenj.Hodi pokončno dostojanstven | A |
moja roka, del mojega telesa ... Odvezal se mi je | čevelj, | gospod Ščuka, - sklonite se, ter dokažite svojo | A |
vdanost! ... Ščuka se skloni in zaveže Grozdu | čevelj. | Ta prizor naj se igrá jako diskretno in hitro | A |
Grozd nekoliko naivno zamišljen. Zavezal mi je | čevelj | na levi nogi!... Obstane, zamišljen, skoro preplašen | A |
noč se je spremenilo! ... Ščuka mi je zavezal | čevelj | na levi nogi, - takrat me je zazeblo, in zdaj | A |
kjer jih ni bilo nikoli ... Zakaj mi je zavezal | čevelj | na levi nogi?... | A |
belih rokavicah ... O Bog, - zakaj mi je zavezal | čevelj | na levi nogi?Vstane, pri durih na desni. | A |
meni je slabo, zares slabo. Zakaj mi je zavezal | čevelj | na levi nogi!... Zamahne, - trdo: Pride te snubit | A |
Po tistem neumnem trenotku, ko mi je zavezal | čevelj | na levi nogi - - GORNIK: Je bilo malo čudno | A |
ne bojim ... Kaj morem zato, če mi je zavezal | čevelj | na levi nogi?Ali sem mu zapovedal? | A |
da sem vas vgriznil, - - ko sem vam zavezal | čevelj | na levi nogi?- - Moji zobje so bili - - strupeni | A |
doživi, in Kvedra ni mogoče predelati v gosposki | čevelj. | Ampak! ‒ Mentej. | A |
jest. Lojz. E, vsak ve sam najbolje, kje ga | čevelj | žuli. Dolenc.Ampak všeč mi je to. | A |
šlabeder ‒ obrabljeno, ponošeno obuvalo, zlasti | čevelj, | copata hvaličiti ‒ pretirano, navadno neupravičeno | A |
Pa tista bo moja Pa tista bo moja, k′ na | čevelj | švedra. Jaz jo bom navadil, da bo na oba, prav | A |
zaznamoval skomino mojo, pa je jokajoč pogled skoz | čevelj | in bor_ rokav. Za v sanje bo in za na pladenj | A |
Iz vonjajočega prediva mera. Pogled skoz | čevelj | in bor_ rokav bo ribičeva, lovčeva bo bera. | A |
protiutež. In voda niha v vedru in mu pljuska v | čevelj, | a on stopa hitro, da ne bi Karla mislila, da | A |
Škripci, to mora biti v slovarju.« Osvobodil je | čevelj | izpod jermena. »Daj sém!« | A |
ljudje so se rešili v čolne. Štefan je pritiskal | čevelj | k prsim ter s čevljarskim nožem ugladil drugi | A |
Ta je zadaj, za stoječim hlodom. In če | čevelj | počasi potiska navzdol pedal, obešenčeva stopala | A |
Dokler ob nenadnem topem, okroglem padcu na levi | čevelj | ni odskočil, ker se mu je zastudil hiter in | A |
čevljem; nalašč takó razločno, da bi postal | čevelj | središče ozračja, in da bi jetnik vedel, da | A |
vtakniti.« Spustil je ogorek in položil nanj | čevelj, | a nerodno kakor noga, ki skuša streti ščurka | A |
Čiv-čiv,« je norčavo rekla, vrgla najprej en | čevelj | v zrak, potem si je odpela in vrgla v zrak še | A |
hišo, sem se oddahnil. Obrnil sem se, sezul | čevelj, | zlival vodo iz njega in gledal za vozom, za | A |
vanjo. Teta je sklonila glavo, si odvezala | čevelj | ter ga začela spet zavezovati. »Dva | A |
vstane, dvigne nogo na klop, da bi si zavezal | čevelj, | pogleda Borisa in ga pobara s toplim glasom | A |
se ti opleta okrog nog in divje zakriči, ko | čevelj | topotne ob njeno rebrasto kožo.Stvari postajajo | A |
skozi pramen svetlobe pokazala noga, okovana v | čevelj, | trden in samozavesten, kar v tla vkopan.Noga | A |
Počasi se je sklonil, kakor bi si hotel zavezati | čevelj | ali kaj.Ko se je sklonil še bolj, se je tudi | A |
izgine najprej prvi, nato pa ga prehiti drugi | čevelj, | ugotovim, da sem pravzaprav pričakoval sive | A |
odlašal iti v Dolino, zdaj je pa pri kraju. Še en | čevelj | snega naj pade, pa smo mi tudi ločeni.K vam | A |
žvižgal in nezaupljivo ogledoval in obračal razbit | čevelj. | »Bog te živi, Tone,« je dejal, »kar sedi! | A |
strica pri miru, ki je truden!« Bric je sunil | čevelj | pod klop, vstal in si poiskal pipo. Medtem je | A |
bi ne bilo treba novih. Janez je presojal, | čevelj | za čevljem, deval tiste, ki bi se dali še pokonci | A |
še obe dekli. »Sedi, Andrej, da ti sezujem | čevelj, | « je dejala Cila, »ker ti noga v stopalu najbrž | A |
Kar zagleda pod seboj na skalici, ki je ko | čevelj | široka polica visela nad prepadom, med suhim | A |
več ur daleč. V Lujizijani živi pa žaba po en | čevelj | dolga, ki rjove kakor vol. Turkom je žaba sveta | A |
Saj komaj hodim. Vsedel se je in si sezul | čevelj. | Previdno je odvil obujek, ki se je držal noge | A |
je že vse mimo! Stopil je v lužo in zajel v | čevelj. | In pa, da je na svetu še vse tako, kot je bilo | A |
zares ali s pretvezo, ali k čevljarju vtisjen | čevelj, | da ga da na tezo, ali prelomljeno železo h kovaču | A |
drobne kosce. Prešinilo mu je pamet, da noben | čevelj | normalno ne more tako končati in da se gode | A |
naokoli. Kdo bi si bil mislil, da je tak navaden | čevelj | sestavljen iz toliko delov.Res se kaj takega | A |
milovale in tolažile avditorja, ki je moral sezuti | čevelj | in si obvezati krog členka mrzel obkladek. | A |
Nekoč sva bila pri Vahovih. On je molče nabijal | čevelj, | jeklene barve lasje so mu štrleli preko čela | A |
okna višja prihajala in višja nad gnoj ‒ za | čevelj, | za dva, za tri.Butalci pa so se zadovoljni čudili | A |
proizvajanje. Spominjam se, kadar me je tiščal | čevelj, | ne enemu verzu nisem bil kos.Le v nezaslišane | A |
česar seveda ni našla, ne vem, ali je iskala | čevelj | ali desno rokavico.Pač pa je pri tej priliki | A |
‒« Še si je brisal | čevelj | ob robih in zraven prhal skoz usta in nos, potem | A |
Zopet je zmajala z glavo in je šla in vzela moj | čevelj | in segla vanj. »Nak!« je vzkliknila. | A |
naj bi še njemu gospa z veščo roko pretipala | čevelj | in tako zatrla vir bolezni. Pogledal me je postrani | A |
naslikan velik, z ogorčenimi žeblji podkovan | čevelj. | Naslovili smo jo ‒ brez zlobnih misli ‒ na enega | A |
je dobro dela, pomolila je izpod krila desni | čevelj | in ga zadovoljno sukala, da se je v njem lesketalo | A |
tatvini ‒ kaj?« Peter je prestrašen izpustil | čevelj | na tla, da bi imel roke proste v zaščito ušes | A |
še v ognjišče je pogledal. Kocmur je imel en | čevelj | že na nogi, drugega je držal v roki, pa je prekinil | A |
ki mu je ime Stanko, kaj?« Kocmur je treščil | čevelj | ob tla, sedel vznak na ležišče in se pričel | A |
Stražnika sta se takisto smejala, mlajši je pobral | čevelj | in ga vrnil Kocmurju, ki si ga je sede srečno | A |
roko, ki ga drži za nogo in mu oprezno sezuva | čevelj. | Kdo je? | A |
pustivši ga iz oči, mu hitro potegnil z noge | čevelj | in z druge drugega. Postavil jih je na mizo | A |
resnično zelo nedostojna. Zato sem nedostojni | čevelj | sezul in ga poslal v čevljarno, naj ga popravijo | A |
poslal v čevljarno, naj ga popravijo! In sem na | čevelj | lepo čakal doma, kajti sem državni upokojenec | A |
ne vem, ali se piše »črebela« ali »čebela«! | Čevelj | se piše črevelj, češnja se piše črešnja, čevo | A |
napis. In sploh, ko je pljunil predme in na moj | čevelj | ‒ dobre figure takrat ni igral!Nak, dobre figure | A |
Gospod Kališnik je planil nad Liska in mu iztrgal | čevelj | iz zob. Prinesel ga je h koči in pokazal razvalino | A |
izdel jermenček, da bi za silo zvezal tetin | čevelj. | »In vi? | A |
»Izvrstno! Pravkar je gospodični | čevelj | razgrizel.« »Ha, ha, to mladi psi izvrstno znajo | A |
z ognjem mednje, in Iztok se jim je zdel za | čevelj | višji in njegova pleča so bilá kakor hrib. | A |
Da bi sam vedel! Vprašaj nogo in | čevelj. | Ampak ko sem ugledal to prelepo dolino, sem | A |
sem po čižme. Čevljar je bil našil na desni | čevelj | grobo zaplato iz debelega usnja. ”Kaj se | A |
Pogledal sem naskrivaj pod mizo, privzdignil | čevelj. | ”Zares, krpa je ogromna!“ | A |
in ne od zaspanosti. Kaj ti je storil ubogi | čevelj, | da si ga treščil ob duri?Kaj ti je storila nedolžna | A |
kakor da je bil zgrešil pot, priplezal na moj | čevelj | dolg črn mravljinec ter stremil hlastaje in | A |
okno sem videl na pusto tvorniško dvorišče, za | čevelj | visoko pokrito s črnim prahom.Na postelji je | A |
je hitro in naporno; na levi nogi jo je žulil | čevelj | in peklo jo je, kakor da bi stopala po žerjavici | A |
levo nogo je malo poskakoval, ker ga je žulil | čevelj | na peti; menda je bil prodrl žebelj skozi podplat | A |
suženjskega naroda, ki se prestrašijo, če jim | čevelj | zaškriplje...Kosirnik se je domislil žalostnega | A |
precej pri vhodu, je molel velik, raztrgan | čevelj; | župnik se je približal polagoma in je pobezal | A |
trda tla; kakor prej je visoko štrlel raztrgani | čevelj. | ”Ves mrzel je in moker!“ | A |
natura zopet svoje dostojanstvo in pljuje na | čevelj, | ki ga je še pred dobrim letom oblizavala...Fej | A |
zrakom“ in zaprl okno. Držal je v roki desni | čevelj | in ga opazoval s stisnjenimi ustni in globoko | A |
obakrat zopet zavil vanj, ko se je spomnil svojih | čevelj | in preozkih hlač. Ljudi je vrvelo po cesti, | A |
je padalo na zahod. Štefan je pogledal svoj | čevelj; | zdel se mu je še širji, kakor dopoludne, in | A |
kajti vso pot si mislil edinole na svoj desni | čevelj, | ki je pošteno zeval, in edina skrb ti je bila | A |
tudi jaz vso pot mislila edinole na tvoj desni | čevelj | ...Tisti dan sem v svojih spominih krstila za | A |
”Čemu ta spomin? ... Kako je padel strgan | čevelj | v to spomladansko jutro?“ Pogledala me je | A |
je široka cesta komaj dovolj široka; nerodni | čevelj | stopi časih preko jarka - glej, zrasla je ljuljka | A |
pomendrana, komaj oslom še za pašo; zadene nerodni | čevelj | ob deblo, ob gozd, - glej, razglodano je drevje | A |
ozira se dolgo: izpod postelje molí strgani | čevelj | grešnikov.- nt, zlepa se vdaj in vstani, | A |
potuhne, prav počasi in na skrivoma potegne tudi | čevelj | za seboj.- ‚Še enkrat ti pravim, fant, da vstani | A |
že se je nagnil in je utonil; ostal je samo | čevelj. | Ta čevelj pa je bil ogromen, kmalu ga je bila | A |
nagnil in je utonil; ostal je samo čevelj. Ta | čevelj | pa je bil ogromen, kmalu ga je bila polna izba | A |
spanja utrujenim očem. Takorekoč: ogromen zakrpan | čevelj | je bil nenadoma in nasilno posegel v njih čisto | A |
trudil Fortunat, da bi zakrpal že trikrat šivani | čevelj. | »Vidva vsaj delo imata,« je tožil Anže, »pa | A |
mogel zaključiti: »Pa če bi bilo vsakega le za | čevelj, | dovolj jih je, da me iz kože denejo, kakor da | A |
Sploh ne morem več hoditi... Še | čevelj | težko obujem in sezujem.« Pirc mu je | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |