nova beseda iz Slovenije
'zdelo se je, da' (<=1.003) 
Zdelo se je, da spi. A
Zdelo se je, da sta molčala... A
Zdelo se je, da se premika. A
Zdelo se je, da se je zamislil. A
Zdelo se je, da ne ve več zase. A
Zdelo se je, da nekoga zalezuje ... A
Zdelo se je, da je ob sencéh osivel. A
Zdelo se je, da se skušava prepričevati. A
Zdelo se je, da so ji lica upadla in obledela. A
Zdelo se je, da se zemlja trese pod orjakom. A
Zdelo se je, da jo bo tako sklonjeno brcnil. A
Zdelo se je, da ga bo treščil krčmarju v glavo. A
Zdelo se je, da bodo bele nogavičke zacepetale. A
Zdelo se je, da je zlomila njegove življenjske moči. A
In zdelo se je, da »par polenčkov« res konca ne bo. A
Zdelo se je, da sta tudi morjé in jutro pokorna despotu. A
Zdelo se je, da so oživeli celó temni ornamenti na tapetah. A
To je kneza prestrašilo in zdelo se je, da je že ves skesan. A
Zdelo se je, da opazuje gosta, a njene oči so gledale mimo njega. A
Zdelo se je, da se je prvi dan pri nas tako pozdravil, za čuda, no. A
A zdelo se je, da odgovarja sam sebi, bolj ponosen kakor pa boječ. A
Zdelo se je, da ga je prihod hčere bolj iznenadil kakor razveselil. A
Zdelo se je, da se je ustrašila velikega ležečega moškega v oltarju. A
Vse zasmehljive črte so izginile, zdelo se je, da se bo mož zjokal. A
Zdelo se je, da je zgenilo za gozdom sonce s svojimi svetlimi perotmi... A
Zdelo se je, da ji je pogled na dekle vrnil nekaj moči in odločnosti. A
Zdelo se je, da se bo obrnila, a je dalje gledala mrke ciprese v parku. A
Kaplje so padale bolj poredkoma; zdelo se je, da so se oblaki razpršili. A
Zdelo se je, da mu strnišče na spodnjem delu obraza vidno raste in siví. A
Reka je postajala vse širša, a zdelo se je, da je pred njima še dolga pot. A
Vedno je bil mrk in navidezno slabe volje; zdelo se je, da se ne zna smejati. A
Zdelo se je, da se nagibajo na skrivnem druga k drugi, da šepetajo in trepečejo. A
Govoril je tako tiho, da ga je bilo težko razumeti; zdelo se je, da hoče zadremati. A
Zdelo se je, da je bil zašel v to družbo samó po pomoti in vsled nenavadnega slučaja. A
Zdelo se je, da je legel prah na njegove knjige, na njegovo zunanjost, na njegovo srce ... A
Obraz se mu je raztegnil v širokem smehu; zdelo se je, da ji je povedal nekaj duhovitega. A
Zdelo se je, da jih cipresi s svojima konicama zadržujeta, da ne zdrknejo po poti navzdol. A
Zdelo se je, da se obzorje oži in da se niža nebo, ki je postajalo polagoma zmirom temneje. A
Zdelo se je, da ji hoče povedati nekaj sladkega, ljubeznivega, a navadno ji ni povedal ničesar. A
Komaj je umrl siromak, je prišel drugi v prazno izbo in zdelo se je, da je čisto podoben umrlemu. A
Zdelo se je, da ta človek tišči pod udrtima ustnicama samo hudobo, ki mu pri ostrih očeh gleda na dan. A
Zdelo se je, da mu vsak dih v tem zatohlem ozračju vsaja novih strupenih klic v staro in onemoglo telo. A
Vzdih nekega razočaranja je preletel omizje in zdelo se je, da se bo zdaj pa zdaj prebudil nov pogovor. A
Zdelo se je, da je izginila turoba iz mračne in žalostno ubrane pokrajine, ki je visela nad ozko omarico. A
Zdelo se je, da je njegovega obraza čedalje manj, da bo na mestu njegovega obraza vsak čas samo še bela lisa. A
In zdelo se je, da se je žarek čutil užaljenega, češ, tu notri v teh temnorjavih stekleničicah naj je zdravje. A
Trudna je šla v svojo celico; zdelo se je, da se bo zgrudila na stopnicah in da tava po hodniku kakor mesečna. A
Vsak tak glas je v tej noči prišel bliže kot ponavadi; zdelo se je, da je moč slišati skozi stene, beton, zemljo. A
Zdelo se je, da potrebuje zelo malo prostora, kakor da se iz trenutka v trenutek krči in izginja, čeprav neopazno. A
Vsaka črtica in gubica, zdelo se je, da živi svoje posebno življenje, ki nima z ostalim obrazom nobenega opravka. A
V posteljo je šla z neznancem, zdelo se je, da ga tudi ljubi bolj, kakor se spodobi, če se v takšni zvezi sploh kaj spodobi. A
Zdelo se je, da je trudna in od vročine ubita celó ta živa »bela voda«, da teče pod peskom in se taji v senci redkega vrbovja. A
Zdelo se je, da to zapeljivo telo v vsakem gibljaju razodeva ljubezen, da bi najrajše v strasti splavalo tja v mejo k načelniku. A
Tedaj je sinil od nekod sončni odsev čez njegovo resno, sveto obličje; zdelo se je, da se je nasmehnil dobrohotno, milostljivo... A
A zdelo se je, da z enim kotičkom vsekakor pazijo na tujca, ali ne bo vzrojil, ker mora potrpeti in precej dolgo čakati na kavo. A
Resnično ‒ od zasneženih gora se je bližalo nekaj črnega, visoko je bilo nad zemljo in zdelo se je, da plava ogromen ptič čez dolino. A
Vitka, valovita postava se je kretala mirno in mehko, zdelo se je, da se neprestano nečesa bojí in da vsled tega neče opozarjati nase. A
Zdelo se je, da razpolaga samo z najprijaznejšimi besedami in še med tistimi izbira, katera bi pomenila lepše in zvenela blažje za uho. A
Zdelo se je, da tudi trava ne diha več svoje zelene svežine, da se tudi po rastlinskih ožiljih raskavo krhajo drobci prahu in vročine. A
Da, zdelo se je, da se tam spodaj trte dotikajo vode, a vendar je bil vmes breg, ker slišati je bilo oddaljeno in zamolklo rožljanje proda. A
Ravno je prijel za kljuko ter se uprl s kolenom in komolcem ob vrata, ki so se počasi odpirala; zdelo se je, da jih je nekdo tiščal od znotraj. A
Tu in tam je bil razpokan in zdelo se je, da bo voda ponekod zdaj zdaj s truščem odlomila velik kos obale in ga potegnila s seboj z njima vred. A
Zdelo se je, da gori vsa prostrana pokrajina, a ne samo človeška bivališča in gozdovi, ampak tudi zemlja, dasi jo na gosto pokriva zmrzli sneg. A
A izraz je bil na vseh obrazih isti: -- skrbèč, napét, poln pričakovanja; zdelo se je, da so pripravljene vsak hip na nekaj izvanrednega, čudovitega ... A
Zdelo se je, da se je umiril; njegov široki obraz se je smehljal prijazno in zadovoljno, in v glasu ni ostal niti najmanjši sled prejšnje razburjenosti. A
Oči so gledale skrbno, trpeče; samo kadar se je kdo sklonil nad postelj, zdelo se je, da je zatrepetal v njih lahen smehljaj in se razlil po vsem obrazu. A
Nekaj blagega in očetovskega se je bilo razlilo po njegovem obritem in ploščatem obrazu in zdelo se je, da se razliva tudi po vsem njegovem čokatem telesu. A
Težke kaplje so potrkavale na okno in drsale po rosnem steklu, iz sivih sten je izstopila vlaga, svetilka se je zibala na stropu in zdelo se je, da bledí in pojema. A
In tudi esesovca sta čutila spremembo v ozračju; zdelo se je, da v tihi toploti njuna obraza razpadata, ker se je nepričakovano odsrkala moč, ki jima je dajala gostoto. A
Njegovo kihanje je napolnilo ves oder, kihal je z navdušenjem, zdelo se je, da ga je ovladala neka divja, neodoljiva strast; solze so mu tekle iz oči, in vsa kri mu je prišla v nos. A
Ko so se njene dlani spet oklenile njegovega vratu, je smehljaj počasi začel zapuščati njene oči; zdelo se je, da je prešel na ustnice, ki so od njega postajale bolj vidne in sočne. A
Bila je nejasna, nerazločna, zgoščena prešernost, a zdelo se je, da z njo rešuje za ves transport košček sonca, tistega pravega, ne mrzlega očesa, ki je viselo nad vlakom kakor oko utopljenca. A
Z visoke verande so prihajali čarobni glasovi; -- zdelo se je, da se je zlila vsa ta čudovita krajina v zmagoslavno pesem, -- da sanjajo nadzemske akorde te vitke, fantastične črte belega gradú ... A
To je bil zategnjen, obupen glas; zdelo se je, da je prišel iz noči same, -- iz hladnega, v daljavi vzdihujočega vetra, polnega opojnih duhov, -- iz visokih, šepetajočih topolov, -- iz umirajočih zvezd ... A
Domači politiški položaj je bil namreč takrat nekoliko zamotan; zdelo se je, da poganja kal nove, močne stranke in zato je bilo treba opreznosti ljudem, ki so nastopali slučajev in iznenadenj polno pot javnega delovanja. A
Mlada zver se je bila vzdignila v kletki, napela silne šape in zdelo se je, da se zgodi tisti hip nekaj strašnega; dresêr je za sekundo izbuljil oči od straha, a nato je zašvignil bič in mlade mačke so se igrale poslušno in pohlevno kakor prej ... A
V cerkvi so šumele drage toalete; šuštelo je od portala do oltarja, kakor pritajeno šepetanje; sveče so gorele z dolgimi, drhtečimi plameni na srebrnih svečnikih; na koru so zabučale orgle, in zdelo se je, da so se zgrnili mogočni valovi nad katedralo. A
Odkar je zasijalo hladno, zaspano jutro, prestalo ni to tiho zimsko življenje v zraku niti za trenotek; zdelo se je, da so to vedno isti kosmiči, da visé na vedno istem mestu med nebom in zemljo, kakor bi jih bila privezala nevidna roka na trdne bele niti. A
Kdor ga je opazoval natančneje, videl je na njegovem obrazu celó neko čudno bojazen in zadrego, kadar so zašumela v bližini ženska krila, in so se prikazale nenadno zapeljive, jasne očí; zdelo se je, da se je zdrznil; popravil si je kravato ter stisnil glavo med ramena ... A
Vitka, klasična postava se je zibala v mehkih valovih; čelo so obkroževali težki, rjavi lasje, bliščeči se kakor v motnem zlatu, ovalni, lahno rdeči obraz z rimskim noskom, velikimi, motno temnimi očmi in mehkimi, polnimi ustni, zdelo se je, da je pripravljen vsak trenotek na smehljaj. A
Seveda ga je vmes zamajalo in je močno pohabal s koleni in udarjal v sunkih rok, pripognilo ga je v prepad in zdelo se je, da iz te telesne zavoženosti ni poti nazaj, ni poti naprej, in si more samo še spretno pokvariti ude, samo še pametno strmoglaviti v pogin, a nič takega se ni zgodilo, vselej je stiščal telo nazaj na ožo. A
Zdelo se je, da Jerice niti ne posluša. A
Zdelo se je, da ni slišal Tončkinih besed. A
Zdelo se je, da so v Tolminu že čakali nanj. A
Zdelo se je, da je bila Muzljeva molitev uslišana. A
Zdelo se je, da so narahlo vzvalovili Veliko jezero. A
Malomarno je motrila okolico na Peči, zdelo se je, da je skoro nečutna. A
Zdelo se je, da so Podlogarjeve shrambe kot blagoslovljena pojedina v puščavi. A
Edino mlin je nekam sameval, in zdelo se je, da niti Katra ne misli mnogo nanj. A
Mari je sedela ob oknu; zdelo se je, da dremlje, ali izza poluzatisnjenih trepalnic je sijal pogled na Slivarja. A
Iz vse zunanjosti, iz vsakega kretanja gospodične Ane zdelo se je, da odseva veselo, brezskrbno, malo prebučno, preotročje življenje. A
H kvartetu so navadno pristopili še drugi boljši cerkveni pevci, med katerimi je bilo običajno največ bogoslovcev, in zdelo se je, da poje vsa Šmarna gora. A
Zdelo se je, da so nam odmerjene le še minute; velikanski kulturni preobrat, ki se je vršil na pragu prejšnjega stoletja v vsej Evropi, je zazibal v nas le rahle, komaj opazne in hitro pozabljene valove: ležali smo v mrtvilu, hlapčevsko ljudstvo, nesposobno za kulturo in torej nevredno prihodnosti. A
Zdelo se je, da se prav tam globoko na dnú premetávajo, spajajo in razdružujejo, prihajajo in izginjajo vsi ti izrazi, napol resnični, napol zlagani in afektirani, ukradeni, prisleparjeni in kupljeni iz različnih drugih oči, -- a vsi oblečeni v kričečo, ohlapno obleko samoljubja, zavisti in ošabnosti ... Emerencij je govoril o literaturi; razjaril se je brez vsakega zunanjega vzroka. A
Zdelo se je, da vse Veliko jezero s ptiči in ribami vred posluša samo kitarnika Orfeja. A
Njegov korak je bil trd in razvaljen, zdelo se je, da doni zemlja pod njegovo mišičasto nogo, podobno oni slavni nogi, ki jo je bil Michelangelo izklesal za razjarjenega Mojzesa. A
Zdelo se je, da ga hoče eden zad za konja privezati in za ujetnika odpeljati v tabor; druga dva pa sta s smehom kazala na veliko grbo na Petrovih plečih, češ kaj bo nama taka kamela, ni za nobeno delo, tega ne bode nihče kupil za sužnja, ni vreden, da bi ga gonili na Turško s seboj. A
Za hip sem vzdignil zagrinjalo: krasna avgustova noč je bila zunaj: jasno, temnomodro poletno nebo, zdelo se je, da se vzdiga vedno višje in višje, in tako gosto je posejano z bleščečimi zlatimi zvezdami, kakor še nisem videl nikdar, razen na modrem plašču Madone v cerkvi sv. Lenarta. A
Zdelo se je, da ne govori toliko svojemu sopotniku, ampak v ogromne gozdove Zeleboja, Kravanje in Konja, kakor bi videl v njih vse polno naroda, ki drhti po svobodi in ga posluša, nadahnjen s prav isto strastno mislijo. A
Drobna, svetlo oblečena postava gospodične Helene se je skoro skrivala . / . / stran 35 . / pod Slakovim havelokom; sklanjal je glavo globoko k nji in zdelo se je, da ji je polagal roko krog pasú in šepetal ... Ana je vzdihnila. A
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
| Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |